Select Page

Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

“Smešno, ampak ali si kdaj opazil, da bolj ko je nekaj posebno, bolj ljudje
jemljejo za samoumevno? Tako je, kot bi mislili, da se ne bo nikoli spremenilo.”

Nicholas Sparks, Poroka

Na pol

Za mene je vsaka tekma darilo. Za mene je vsaka tekma domača ali gostovanje eno krasno potovanje. Za mene je vsaka tekma ponos in ljubezen do kluba. Za mene je vsaka tekma spoštovanje do nasprotnika. Za mene je vsaka tekma bitka. Za mene je vsaka tekma poklon...

preberi več

Odbojkarska romantika

To kar se je včeraj zgodilo ni za zgodovino. Je za danes. Je za jutri. Je za vsak dan življenja, ko si srečen, morda malo na tleh, morda zgubljen ali preprosto izgubiš tisto nekaj. Ker to kar se je zgodilo včeraj je bilo nekaj, kar boste razlagali popolnim tujcem,...

preberi več

Lokomotiva

Gledam ga. Že dolgo me ni bilo. Pot je znana. Koraki še zmeraj domači. Skrbim da ne padem na leseni podlagi. Štenge. Jaz pa tote štenge. Najdem si kabinico. Rabi prenovo, ampak še zmeraj je simpatična. Ko zaprem vrata za seboj se počutim kot na vlaku. Ki me pelje. In...

preberi več

Odprte karte

Dotik. Udarec. Padec. Občutek. Zmaga. Po skoraj dveh urah in pol. Požrtvovalno. Zahtevno. Naporno. Napeto. Ustvarjalno. S srcem.Ko srčnost zmaga, v rokah ne moreš imet ničesar drugega kot ljubezen do odbojke. Pozabite na ime na hrbtu, pozabite na zgodbo o favoritu, o...

preberi več

Brez treh pik

Ne da mi teče po žilah vijol'čna kri. Tudi taka zelo nemirna. Zelo zagnana, taka uporniška, močna, divja. Taki mali picek kot sem. Če je v malih flaškah strup, jaz res ne morem definirat točno kaj sem sama, a vem eno. Včeraj mi je duša krvavela. Zdelo se mi je, da me...

preberi več

Ostrina in bolečina

Lahko mi iztrgaš srce, lahko ga lomiš na pol, lahko mu vzameš vse, a veš kaj? Ljubilo bo NK Maribor. Zmeraj. Močneje. Srčneje. Še bolj. Za zmeraj.Lahko mi govoriš, da navijam in nimam pojma. Da ne ločim faula od simuliranja. Lahko mi rečeš, da sem na tekmi zaradi...

preberi več

Koraki mojega doma

Težko je začeti in opisati čustva nekaj ur po tem, ko sem prijela zadnjo mizo, premaknila zadnji kabel, pomahala zadnjemu prijatelju s katerim sem si delila toliko dni. Toliko čustev. Učenja. Novega znanja. Toliko prijaznih besed. Toliko zgodb. A en spomin.O korakih...

preberi več

Veliko let kasneje…

Z veliko častjo, ponosom in zanosom sem danes sedla na tribuno dvorane Tabor. Res sem ponosna Mariborčanka in dolgo sem čakala na ta dan, na ta večer. Ne zaradi finala, ne zaradi korone. Želela sem si, da bi v Mariboru pokazali koliko različnih športnih kolektivov...

preberi več

(Pre)počasen korak

Včasih potrebuješ nekaj več. Zmeraj bomo tu. Kot smo zmeraj bili. Doma ali na stadionu. Za nas boste zmeraj najboljši na planetu. Rada vas ima. Z razlogom. MalaMo....

preberi več

Abeceda spominov

Ali veš kako je začeti nekaj, kar si zmeraj sanjal, upal in verjel? Bil si majhen in mali ostal, zmeraj zaostal za preteklostjo in iskal svoj smisel. Ciljal si višje, s pogumom, željo, voljo in ljubeznijo v žepu. Čeprav je bilo ogromno polen pod nogami, si vedel, da...

preberi več

Ko drago odnese poceni

Spada med moje ljubše. S Koprom. V katerikoli izvedbi. V kateremkoli letu. Grbu. Času. Želji. Energiji. Za blog 999 si ne bi mogla želet lepšega konca in predvsem pestrega začetka. Vse kar se je dogajalo vmes je zagotovo za zgodovino. Za učbenike. Za spomine. In za...

preberi več

Iz drugega zornega kota

Res mi je bilo hudo. Res mi ni bilo vseeno. Res sem se spraševala zakaj jaz. Res sem hotela napisat čisto drugačen blog. Res sem verjela. Res sem danes dala zjutraj vse od sebe z željo, da bo tudi tekma bila takšna. Res sem doma isto navijala kot da bi tam bila. Res...

preberi več

Najinih devet

Sem prišla. In ostala. Hotela oditi. Spet začeti. Končati. Spremeniti.In tukaj je blog 997, devet let kasneje.Dokaz, da sem vztrajna, da sem nagajiva, šaljiva, da sem medvrstična, polna idej, da imam svoj zorni kot, da gledam po svoje. Nekoč z očali, že osem let brez...

preberi več

(Ne)realna tla

V teh dneh je tanka meja med negativo in pozitivo. Pa tudi med sanjami in realnostjo. In ko sem prišla na stadion sem bila polna pričakovanj, pozitivno negativna, sem se veselila tekme. Za mano je zelo zanimiv dan, pred mano je en izjemno krasen projekt in komaj...

preberi več

Naš DNK

V četrto gre rado, sem govorila pred tekmo. Na vhodu po merjenju temperature me niso resno jemali, ko sem rekla, da bomo danes končno zmagali v Sežani. Hvala… …za krasen stol na tribuni…izjemen pogled na čudovito tekmo… …za vse čudovite ljudi na tribuni…kako še bolj...

preberi več

(Ne)korektno

Življenje je knjiga. Polna različnih poglavij. In v vsakem poglavju je skala. Skala, ki gleda iz morja. Vidiš del in si zamišljaš del, ki ga ne. Misliš, da si prepričan, da veš vse, da si prepričan, da vidiš pravo sliko. V resnici pa je življenje točno takšno, kot ga...

preberi več

Minus ni nujno minus

Naključij ni. Ni zgodb, ki bi se napisale nenamerno. Ko čez čas, ko čez leta, morda tedne pogledaš nazaj, ugotoviš, da dejansko nisi vedel. Nisi razumel. Lahko si vprašal. Pa odgovor ni bil jasen. Življenje piše številne zgodbe in ta moj blog je še ena zgodba, še ena...

preberi več

Ko bi govoril pogled

Tisti pogled. Tisti glas. Tiste tipke. Tiste napake. Tisti »glupi« goli. Tisti dež. Tisti penal. Tista izgubljena žoga. Tista »drseča« žoga. Tiste jezne besede. Tiste kaplje. Tiste grde besede. Tisti nedosojeni kartoni. Tisti igralski vložki. Tista tekma. Tisti dan....

preberi več

Včasih je dovolj le beseda…

Vsaka je posebna. Vsaka je drugačna. Vsak korak si probam čim bolj zapomnit. Vsaka beseda, ki ostaja nekje v zgodovini. Maska. Temperatura. Stopnice. Meni ljub sedež. Začnimo.Spet tisti trenutek…kje začeti, kje končati, kaj vse doživeti, da ne pozabiti?Tekma se takoj...

preberi več

Utrinki prvega v 2021

Začel se je pomladanski del sezone. Nekaj utrinkov s prvega treninga, ki sem jih ujela z vzhodne tribune, tokrat ponujam v blogu. Teksta ne bo, ker lahko vse izjave preberete, lahko pa samo napišem, da so fantje začeli z garanjem na zelo mrzli dan. Srečno, zdravo in...

preberi več

Carju v zahvalo

Vedela sem, da slej ko prej vsak želi oditi. Da pride čas, ko veš da je dovolj in moraš nekje začeti znova. Končati staro poglavje, pomahati v slovo in se veseliti novega začetka.Vedela sem tudi, da ta čas prihaja, še vseeno pa sem do zadnjega upala, da imamo čas še...

preberi več

Ni popuščanja!

Naj bi bil zadnji. V 2020. Ta moj blog. Tako specialen kot je. Tolikokrat oboževan, tolikokrat napaden. Tolikokrat trn v peti ljudem, ki potrebujejo več pozornosti, kot ga blog sam.Danes, več kot osem let kasneje ga še zmeraj s takim ponosom pišem. Ta moj del srca,...

preberi več

Konec za nov začetek

Predzadnji po zadnji. Tekmi ob koncu leta. Pa še 20. december je.Za mene prvič, da sem tako pozno v decembru sedela na tribuni stadiona, pa vendarle upam, da tudi zadnjič. Izključno zato, ker si želim, da se to obdobje bolezni končno konča, da se vse vrne tja, kamor...

preberi več

Kaj ta Ne ve, a sme

Kak začet, ko želiš vse ujet? Povedat kako, da žaljivo ne bo? Kako napisat, da si najbolj srečen človek na planetu, da si ponosen, da navijaš na najboljše na svetu? Kako naj drugače med vrsticami pišem besede, po tem ko sem videla toliko zmede? In naj vam priznam da...

preberi več

Arhiv objav

To sem jaz, MalaMo

Foto: Dejan Laketić

Družimo se malo