Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Ura je 14.50 ko začenjam zadnji blog o tekmi, ki je v resnici sploh ne bo. Zdaj, če bi bilo vse tak kot mora biti, bi sedela v medijskem središču Športnega parka v Domžalah in čakala na 20. krog prvenstvene tekme med domačimi Domžalami in mojim NK Mariborom. Povedano...

Seveda sem se z glavo tak vsekala ko sem odpirala kuferam. Kot da danes ni že vse letelo, bilo blatno, drseče in na robu tega… res, dovolj je. B in B. No, buška me bo spominjala, vsaj nekaj dni, na nedeljsko tekmo, ko smo šli gledat fuzbal, gledali smo fuzbal in...

Ker si tu, je svet svetlejši.Ker ustvarjaš, je svet modrejši.Ker verjameš v nas, smo pogumnejši. Knjige v Potujoči knjižnici. Ker si iskrena, otroci upajo.Ker te ni strah, se ljudje odpirajo.Ker si stopila v ogenj, si ogenj postala. Lepotec. Draga moja Ksenija, želim...

Radi imamo to našo mariborsko odbojko. Ker to, kaj smo včeraj videli, ne more prav nihče nam vzet. Ker to, kaj so včeraj znova kazali mariborski odbojkarji, je preprosto neizmerno izjemno. Velikana slovenske odbojke. Včeraj se marsikaj ni zgodilo z razlogom. In včeraj...

Sobotni dan loviva minute in sekunde. Dan je prekratek, korakih se lovijo med zimsko idilo in potujočimi knjižničarji. Ko si z ljudmi, ki so izjemni, je včasih nujno, da pogledaš na uro. Trener, Veliki! Proti dvorani Tabor hitiva, da uloviva najboljšo med izjemnimi in...

Ježek je osvajal otroška srca, ko smo prikorakali v dvorano Tabor, da najdemo super plac za ogled srečanja. Sonček od maskote. Na koncu smo pristali na klopeh, kjer je pogled na igrišče fantastičen, slišiš pa tudi (skoraj) vse kar je treba. Ogrevanje. Dekline so...

Lahko pridejo velikani. Večji od neba. Lahko pridejo na prestol. Velikani. Vrnil se je šmorn. Hvala Pero, hvala Irena! Hvala Pri vodnem stolpu Ruše! Večji od bogastva. Lahko pridejo najboljši, slovenski med slovenskimi. Izjemni in odlični. Koliko odbojkarske...

Nekje na poti ostanejo koščki snežink pohorskih strmin. Nekje se ozreš nazaj in si hvaležen, da je prišla majčka k pravemu fantu. Pred Rokovim avtomobilom. Nekje te čaka tisti tvoj najljubši košček trga, ki ga gledaš z višine, ki se je tako bojiš. Arena di Verona....

So trenutki, ki te zaznamujejo. So trenutki, ki te učijo. Trenutki, ki bolijo. Ko ti režejo nevidne vreznine na kožo in bolečina ne popušča. Pero in njegova neskončna energija. Po vsem tem upanju. Po vsej tej želji. Po vsem tem povratku. Napredku. Vodstvu in izgubi....

V torek in sredo smo se družili v dvorani Tabor. Če sem natančna, sem bila v dvorani štiri šestine dveh tekem. Kapetana. Preden zakompliciram vse do konca gremo po vrsti. Pozdrav nasprotniku iz Zagreba. Mevza je prišla v naše mesto. Ekipa. V torek so naši odbojkarji...

Bil je sredin večer, ko je desno od mene hrumelo, kot že dolgo ne. KS Norwid Częstochowa. Bil je večer, ko smo se generacije zbrale, da zaploskamo naši zlati odbojkarski ekipi. OK i-Vent Maribor. Ekipi, ki jo imamo radi, ki jo cenimo, ki jo vzpodbujamo in ji dajemo...

Ko ostajamo brez pik, a le s tremi pikami se zavedam, da je današnja tekma res zadnja v tem letu. Tem norem letu 2025, ki ga jaz za razliko od drugih ne želim pozabit, spravit v neki žep in rečt… konec je. Za razliko od drugih bom jaz hvaležno pogledala nazaj in...

Srečen človek sem. Hvaležno srce imam. Čutim moč, ki me dviguje in hkrati premamlja, da je za menoj tako lep dan. Plakat. Ko se je vse zgodilo tako kot se je moralo. Handa pripravlja za ogrevanje. Pa tako sem se vsega bala. Kako bo Tadejeva službena pot. Kako bova...

Moje mesto, ne glede na vse kar sem danes videla, doživela, preživela in pregledala in spregledala… ni ga čez mestni avtobusni promet. In tukaj nima v mestu konkurence nihče. Muzika. No, mogoče oni, ko so nam vzeli smreko, ki je tako lepo krasila okolico stadiona....

Če bi včerajšnji večer (ob šestih je pač že tema, kot da je pozen večer) lahko kakorkoli imenovali, bi mu rekli infarktni trenutki. In če kaj, noro smo imeli fajn. Alen, vse najboljše! 🙂 Ko Pero in Tadej združita moči, ko se pridruži še krasen fant v navijanju...

Ta blog o naših krasnih mariborskih odbojkaricah bi rada začela s pohvalo. Skupinska fotografija. Organizacija dogodka na evropski ravni je bila organizirana več kot evropsko in predvsem z zelo veliko ljubezni, spoštovanja in energije do odbojke. Kapetanki. To, da je...

Res ne bi bilo treba, hvala. Ampak če kaj, sem navajena.Malih vejic, preko katerih redno stopam in razmišljam, če sem akrobat. Mokrih korenin, ki me spomnijo, da sem bila v prejšnjem življenju letalec in meglic, ki mi kažejo pot proti Luni. Gremo malo po stari. Če je...

Naj bo to zgodba v treh delih. Pogled na Kalvarijo. Spoznajte njen uvod.Avtobus.Ko več kot 30 minut čakaš na (tretji) bus, ugotavljaš, da v mestnem prometu res nič ne štima. Ali pa vsaj veliko ne štima. Prihod na igrišče. Bus ob 14.05 je prezgodaj, čeprav pride 14.10,...

Pogled na uro je kazal, da je bolje, da Stožice zapustiva dovolj hitro, da lahko morda dobiva še kaj za jest in prideva pravočasno na klopco v dvorani Tabor. Kapetana. Z veseljem sem sprejela vabilo Velikega človeka in tako sva ob pol sedmih sparkirala (sicer brez...

Ker se teden ne pozna po sredi in ker za sredo pride sobota, je sobota krasen dan za fuzbal, čeprav je praznik, pa čeprav vsi lečejo po britofih (sploh tisti, ki celo leto ne vedo za ta kraj) in predvsem za to, ker špilata drugi pa tretji na lestvici. Ogrevanje....

Noge premikam kot da s seboj nosim kilogram kamenja. Zebe me, utrujena sem, tečna. Vse te super lastnosti ženske. Vodo bi, pa ne bi vode. WC bo počakal. Srce na poti. Stopava med zmagovalnimi navijači proti izjavam glavnih akterjev po tekmi in kričala bi ali pa morda...

Dišalo je po kostanjih ko sva prečkala ploščad in pristala kje drugje kot pa pri… srečkah. Ko kdo reče srečelov skočim, tudi če kolena ne popuščajo z bolečino. In v bistvu mi tak al tak ni važno kaj bom dobila, ker bom vsega tako ali tako neizmerno vesela. In...

Več kot 230 km kasneje… tabla za Koper. Vesel si obale, sončnega dne. Krasnega izleta. Na stotine korakov in sredi vsega ti pade na pamet, kdo ve od kod, če si pri vsem, kar si potreboval za pot, vzel tudi jakno. Zvečer bo ja hladno. Skoraj za bundo, pa še ne za budno...

Kaj narediš, če pozabiš it na banko po letake za cenejše vstopnice za odbojko? Nekaj še ful boljšega. Greš v Draš-a. In pol. Pol si naročiš tortici. In pol. Pol rečeš še za dva letaka. A ni to najboljša ideja, kar jih je? Tak da če kdaj pozabite na takšne stvari, Draš...