Select Page

Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

“Smešno, ampak ali si kdaj opazil, da bolj ko je nekaj posebno, bolj ljudje
jemljejo za samoumevno? Tako je, kot bi mislili, da se ne bo nikoli spremenilo.”

Nicholas Sparks, Poroka

Koraki mojega doma

Težko je začeti in opisati čustva nekaj ur po tem, ko sem prijela zadnjo mizo, premaknila zadnji kabel, pomahala zadnjemu prijatelju s katerim sem si delila toliko dni. Toliko čustev. Učenja. Novega znanja. Toliko prijaznih besed. Toliko zgodb. A en spomin.O korakih...

preberi več

Veliko let kasneje…

Z veliko častjo, ponosom in zanosom sem danes sedla na tribuno dvorane Tabor. Res sem ponosna Mariborčanka in dolgo sem čakala na ta dan, na ta večer. Ne zaradi finala, ne zaradi korone. Želela sem si, da bi v Mariboru pokazali koliko različnih športnih kolektivov...

preberi več

(Pre)počasen korak

Včasih potrebuješ nekaj več. Zmeraj bomo tu. Kot smo zmeraj bili. Doma ali na stadionu. Za nas boste zmeraj najboljši na planetu. Rada vas ima. Z razlogom. MalaMo....

preberi več

Abeceda spominov

Ali veš kako je začeti nekaj, kar si zmeraj sanjal, upal in verjel? Bil si majhen in mali ostal, zmeraj zaostal za preteklostjo in iskal svoj smisel. Ciljal si višje, s pogumom, željo, voljo in ljubeznijo v žepu. Čeprav je bilo ogromno polen pod nogami, si vedel, da...

preberi več

Ko drago odnese poceni

Spada med moje ljubše. S Koprom. V katerikoli izvedbi. V kateremkoli letu. Grbu. Času. Želji. Energiji. Za blog 999 si ne bi mogla želet lepšega konca in predvsem pestrega začetka. Vse kar se je dogajalo vmes je zagotovo za zgodovino. Za učbenike. Za spomine. In za...

preberi več

Iz drugega zornega kota

Res mi je bilo hudo. Res mi ni bilo vseeno. Res sem se spraševala zakaj jaz. Res sem hotela napisat čisto drugačen blog. Res sem verjela. Res sem danes dala zjutraj vse od sebe z željo, da bo tudi tekma bila takšna. Res sem doma isto navijala kot da bi tam bila. Res...

preberi več

Najinih devet

Sem prišla. In ostala. Hotela oditi. Spet začeti. Končati. Spremeniti.In tukaj je blog 997, devet let kasneje.Dokaz, da sem vztrajna, da sem nagajiva, šaljiva, da sem medvrstična, polna idej, da imam svoj zorni kot, da gledam po svoje. Nekoč z očali, že osem let brez...

preberi več

(Ne)realna tla

V teh dneh je tanka meja med negativo in pozitivo. Pa tudi med sanjami in realnostjo. In ko sem prišla na stadion sem bila polna pričakovanj, pozitivno negativna, sem se veselila tekme. Za mano je zelo zanimiv dan, pred mano je en izjemno krasen projekt in komaj...

preberi več

Naš DNK

V četrto gre rado, sem govorila pred tekmo. Na vhodu po merjenju temperature me niso resno jemali, ko sem rekla, da bomo danes končno zmagali v Sežani. Hvala… …za krasen stol na tribuni…izjemen pogled na čudovito tekmo… …za vse čudovite ljudi na tribuni…kako še bolj...

preberi več

(Ne)korektno

Življenje je knjiga. Polna različnih poglavij. In v vsakem poglavju je skala. Skala, ki gleda iz morja. Vidiš del in si zamišljaš del, ki ga ne. Misliš, da si prepričan, da veš vse, da si prepričan, da vidiš pravo sliko. V resnici pa je življenje točno takšno, kot ga...

preberi več

Minus ni nujno minus

Naključij ni. Ni zgodb, ki bi se napisale nenamerno. Ko čez čas, ko čez leta, morda tedne pogledaš nazaj, ugotoviš, da dejansko nisi vedel. Nisi razumel. Lahko si vprašal. Pa odgovor ni bil jasen. Življenje piše številne zgodbe in ta moj blog je še ena zgodba, še ena...

preberi več

Ko bi govoril pogled

Tisti pogled. Tisti glas. Tiste tipke. Tiste napake. Tisti »glupi« goli. Tisti dež. Tisti penal. Tista izgubljena žoga. Tista »drseča« žoga. Tiste jezne besede. Tiste kaplje. Tiste grde besede. Tisti nedosojeni kartoni. Tisti igralski vložki. Tista tekma. Tisti dan....

preberi več

Včasih je dovolj le beseda…

Vsaka je posebna. Vsaka je drugačna. Vsak korak si probam čim bolj zapomnit. Vsaka beseda, ki ostaja nekje v zgodovini. Maska. Temperatura. Stopnice. Meni ljub sedež. Začnimo.Spet tisti trenutek…kje začeti, kje končati, kaj vse doživeti, da ne pozabiti?Tekma se takoj...

preberi več

Utrinki prvega v 2021

Začel se je pomladanski del sezone. Nekaj utrinkov s prvega treninga, ki sem jih ujela z vzhodne tribune, tokrat ponujam v blogu. Teksta ne bo, ker lahko vse izjave preberete, lahko pa samo napišem, da so fantje začeli z garanjem na zelo mrzli dan. Srečno, zdravo in...

preberi več

Carju v zahvalo

Vedela sem, da slej ko prej vsak želi oditi. Da pride čas, ko veš da je dovolj in moraš nekje začeti znova. Končati staro poglavje, pomahati v slovo in se veseliti novega začetka.Vedela sem tudi, da ta čas prihaja, še vseeno pa sem do zadnjega upala, da imamo čas še...

preberi več

Ni popuščanja!

Naj bi bil zadnji. V 2020. Ta moj blog. Tako specialen kot je. Tolikokrat oboževan, tolikokrat napaden. Tolikokrat trn v peti ljudem, ki potrebujejo več pozornosti, kot ga blog sam.Danes, več kot osem let kasneje ga še zmeraj s takim ponosom pišem. Ta moj del srca,...

preberi več

Konec za nov začetek

Predzadnji po zadnji. Tekmi ob koncu leta. Pa še 20. december je.Za mene prvič, da sem tako pozno v decembru sedela na tribuni stadiona, pa vendarle upam, da tudi zadnjič. Izključno zato, ker si želim, da se to obdobje bolezni končno konča, da se vse vrne tja, kamor...

preberi več

Kaj ta Ne ve, a sme

Kak začet, ko želiš vse ujet? Povedat kako, da žaljivo ne bo? Kako napisat, da si najbolj srečen človek na planetu, da si ponosen, da navijaš na najboljše na svetu? Kako naj drugače med vrsticami pišem besede, po tem ko sem videla toliko zmede? In naj vam priznam da...

preberi več

Zmaga za (i)zbrane

Že celi dan slavimo. Že celi dan si pišemo o tem. Celi dan objavljamo, se veselimo, se spominjamo in se smejimo. A ta zadnji nasmeh, pardon smeh večera je pa zdaj najbolj sladki. Izjemna tekma, dva različna polčasa na Bonifiki. Na tekmi, kjer je darilo za ta zbrane,...

preberi več

Vijol’čnih šejeset

Pri izhodu doli ga zagledam. »Maš dva eura,« vprašam Tadeja. Ko mi pove, da ima, se zaženem po tistih tekočih štengah in že mu tiščim kovance v vijol'čni kapi, šalu in jopici pod bundo, kot se za današnji dan spodobi še posebej. Gospod se mi prijazno zahvali in ko mu...

preberi več

V življenju je pomembna samo ljubezen

Vedno sem bila prepričana, da se me določene stvari, ljudje, besede in dejanja, nikoli ne bodo dotaknila. Skoraj sem že verjela, da sem prerasla neke stvari, neke misli, neke stavke ljudi. Prepričana, da končno imam pa trdo kožo. Da me ne moreš več šokirat, da me ne...

preberi več

Brez, z in ali

Četrtek je. Dan za derbi. Snežna odeja že dva dni krasi naše mesto, naši izjemni nogometaši pa so se odpravili preko številnih občinskih meja na tekmo 15. kroga Prve lige Telekom Slovenije. Ko sem se še krepko v temi, z lučko v žepu, odpravljala na moje tri hribčke,...

preberi več

Skozi belino

So dnevi, ki jih nikoli ne bom pozabila. Ta, ta je bil spešl. Tak poseben, tak edinstven. Tako drugačen. Tako čudovit. Pa sem na hribčkih skoraj pristala na glavi, bradi, ta zadnji al pa na kolenu. Ko pa sem prišla na asvalt pa sem srečala meni tako ljubega prijatelja...

preberi več

Ohrani mirnost

Ko sem zjutraj hodila po mojih hribčkih, štartala sem malo po sedmi zjutraj, sem se spraševala kakšen bo moj konec današnje poti in ali bo pogled na vrhu Kalvarije drugačen od prvega, na Piramidi. Ni bil. Že na Mestnem vrhu je bilo jasno, da danes z mojih hribčkov...

preberi več

Arhiv objav

To sem jaz, MalaMo

Foto: Dejan Laketić

Družimo se malo