Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

V četrto gre rado, sem govorila pred tekmo. Na vhodu po merjenju temperature me niso resno jemali, ko sem rekla, da bomo danes končno zmagali v Sežani. Hvala… …za krasen stol na tribuni…izjemen pogled na čudovito tekmo… …za vse čudovite ljudi na tribuni…kako še bolj...

Življenje je knjiga. Polna različnih poglavij. In v vsakem poglavju je skala. Skala, ki gleda iz morja. Vidiš del in si zamišljaš del, ki ga ne. Misliš, da si prepričan, da veš vse, da si prepričan, da vidiš pravo sliko. V resnici pa je življenje točno takšno, kot ga...

Naključij ni. Ni zgodb, ki bi se napisale nenamerno. Ko čez čas, ko čez leta, morda tedne pogledaš nazaj, ugotoviš, da dejansko nisi vedel. Nisi razumel. Lahko si vprašal. Pa odgovor ni bil jasen. Življenje piše številne zgodbe in ta moj blog je še ena zgodba, še ena...

Tisti pogled. Tisti glas. Tiste tipke. Tiste napake. Tisti »glupi« goli. Tisti dež. Tisti penal. Tista izgubljena žoga. Tista »drseča« žoga. Tiste jezne besede. Tiste kaplje. Tiste grde besede. Tisti nedosojeni kartoni. Tisti igralski vložki. Tista tekma. Tisti dan....

Vsaka je posebna. Vsaka je drugačna. Vsak korak si probam čim bolj zapomnit. Vsaka beseda, ki ostaja nekje v zgodovini. Maska. Temperatura. Stopnice. Meni ljub sedež. Začnimo.Spet tisti trenutek…kje začeti, kje končati, kaj vse doživeti, da ne pozabiti?Tekma se takoj...

Začel se je pomladanski del sezone. Nekaj utrinkov s prvega treninga, ki sem jih ujela z vzhodne tribune, tokrat ponujam v blogu. Teksta ne bo, ker lahko vse izjave preberete, lahko pa samo napišem, da so fantje začeli z garanjem na zelo mrzli dan. Srečno, zdravo in...

Vedela sem, da slej ko prej vsak želi oditi. Da pride čas, ko veš da je dovolj in moraš nekje začeti znova. Končati staro poglavje, pomahati v slovo in se veseliti novega začetka.Vedela sem tudi, da ta čas prihaja, še vseeno pa sem do zadnjega upala, da imamo čas še...

Naj bi bil zadnji. V 2020. Ta moj blog. Tako specialen kot je. Tolikokrat oboževan, tolikokrat napaden. Tolikokrat trn v peti ljudem, ki potrebujejo več pozornosti, kot ga blog sam.Danes, več kot osem let kasneje ga še zmeraj s takim ponosom pišem. Ta moj del srca,...

Predzadnji po zadnji. Tekmi ob koncu leta. Pa še 20. december je.Za mene prvič, da sem tako pozno v decembru sedela na tribuni stadiona, pa vendarle upam, da tudi zadnjič. Izključno zato, ker si želim, da se to obdobje bolezni končno konča, da se vse vrne tja, kamor...

Kak začet, ko želiš vse ujet? Povedat kako, da žaljivo ne bo? Kako napisat, da si najbolj srečen človek na planetu, da si ponosen, da navijaš na najboljše na svetu? Kako naj drugače med vrsticami pišem besede, po tem ko sem videla toliko zmede? In naj vam priznam da...

Že celi dan slavimo. Že celi dan si pišemo o tem. Celi dan objavljamo, se veselimo, se spominjamo in se smejimo. A ta zadnji nasmeh, pardon smeh večera je pa zdaj najbolj sladki. Izjemna tekma, dva različna polčasa na Bonifiki. Na tekmi, kjer je darilo za ta zbrane,...

Pri izhodu doli ga zagledam. »Maš dva eura,« vprašam Tadeja. Ko mi pove, da ima, se zaženem po tistih tekočih štengah in že mu tiščim kovance v vijol'čni kapi, šalu in jopici pod bundo, kot se za današnji dan spodobi še posebej. Gospod se mi prijazno zahvali in ko mu...

Vedno sem bila prepričana, da se me določene stvari, ljudje, besede in dejanja, nikoli ne bodo dotaknila. Skoraj sem že verjela, da sem prerasla neke stvari, neke misli, neke stavke ljudi. Prepričana, da končno imam pa trdo kožo. Da me ne moreš več šokirat, da me ne...

Četrtek je. Dan za derbi. Snežna odeja že dva dni krasi naše mesto, naši izjemni nogometaši pa so se odpravili preko številnih občinskih meja na tekmo 15. kroga Prve lige Telekom Slovenije. Ko sem se še krepko v temi, z lučko v žepu, odpravljala na moje tri hribčke,...

So dnevi, ki jih nikoli ne bom pozabila. Ta, ta je bil spešl. Tak poseben, tak edinstven. Tako drugačen. Tako čudovit. Pa sem na hribčkih skoraj pristala na glavi, bradi, ta zadnji al pa na kolenu. Ko pa sem prišla na asvalt pa sem srečala meni tako ljubega prijatelja...

Ko sem zjutraj hodila po mojih hribčkih, štartala sem malo po sedmi zjutraj, sem se spraševala kakšen bo moj konec današnje poti in ali bo pogled na vrhu Kalvarije drugačen od prvega, na Piramidi. Ni bil. Že na Mestnem vrhu je bilo jasno, da danes z mojih hribčkov...

Oh, ta nora sobota. In to srce. In to ime. In to ko se boriš, verjameš, se trudiš. In priznaš. Ne bo šlo. Ostaneš doma. Čakaš. Iščeš in ugotoviš, da lahko. Prenos na kanalu Prve lige, drugi pa pol na nacionalki. Ne, ni bila to tekma Bravo-Mura, kot je bilo v...

Martin, vredno je biti to kar si ti. Ponosen moraš biti za to, kdo si in kaj si. Veš Martin, malo je tako izjemnih ljudi, kot si ti. Malo je tako srčnih, iskrenih, predanih ljudi kot si ti.Nikoli se nisi skrival. Za ničemer. Za nikomer. Nikoli nisi lagal. Nikoli nisi...

Leto dni nazaj ob takem času sem se borila sama s seboj. Za menoj je bila operacija. Ležala sem v bolnici in takrat so mi povedali, da naj se sprijaznim, da dva dni kasneje ne bom mogla na tekmo. Domžale so prišle k nam domov. Spomnim se, da sem se popoldan dva dni po...

Lepa hvala. Vsem. Po koloni in ta kolona je dolga od Kidričevega do doma.Hvala organizatorjem za čudovit sprejem. Res, vse pohvale za vse. Krasni ste, lepo ste se potrudili za nas, zelo ste prijazni. Radi pridemo. Pri vas se počutimo dobrodošle in res srečne. Hvala za...

Če bi me vprašali v torek…in če bi me vprašali danes…nič ni brez bitk. Nič. In tudi če jih izgubim, sem zmeraj ponosna sama nase. Ker sem probala. In ko probam in dam vse od sebe, sem v osnovi zmagovalka. Kot oni. Verjela sem in zmeraj bom verjela. Kot sem verjela v...

Tak fuzbal je bilo res fajn gledat. Jaz sem tak uživala v tej neizmerni energiji, želji, idejah. Meni je bilo tak fajn gledat to ekipo, ki je fajtala. Se borila, in se borila. In se borila. Pa ja, ko bi se samo za žogo borila, pa je bilo to vse daleč od tega. Karkoli...

Včasih rabiš samo malo poguma. Malo preveč želje. Včasih moraš to zavit v en vijol'čni celofan. Zavrtet telefon. Bit iskren. Bit pošten. Bit hvaležen. In bit direkten v svojih dejanjih. Potem…potem se zgodi tekma v Velenju. Stadion ob jezeru. Ne vem kolikokrat sem že...

Ko da postane ne, srce zaboli. Tresne. Fejst tresne. Jeza se spremeni v žalost. Upanje umre zadnje, a ko umre upanje, se rodi nova želja. In ko je želja močna, res močna. Se čas za trenutek ustavi. Zadihaš. Brez maske. Pogledaš v nebo in rečeš, da bo to to. Da mogoče...