Torek trinajsti

Dragi Jurovski dol, hvala za krasen popoldan. Hvala Sabina, hvala ostali prijatelji. Hvala vsem prijaznim dušam za krasen spomin.

Ne spadam med ljudi, ki jih moti dež, ker dež vedno nekaj lepega prinese.

Zato me tudi dežniki in ostala oprema nikoli ni pa me ne bo ovirala pri življenju.

Samo fajn je, če ti ga kdo drži, ko stiskaš na tipko fotoaparata in se ga učiš uporabljati in hkrati želiš narediti nepozabne spomine.

Čar pokalnega tekmovanja je nekaj najlepšega kar ta nogometni svet ponuja. Preprosto lepo je. Prideš v ta krasen kraj, kjer so vsi nasmejali, vsi dobre volje.

Čaka te hrana, navijaški artikli, čaka te prostor, da boš nekje stal (vseeno sva bila tam uro pred tekmo), čaka te prijateljica (nepričakovano a iskreno srečno), čakajo te krasni nogometaši, čakajo te bodoči komentatorji (upam, da se še srečamo) in čaka te srečanje, kjer je treba dodatno nagrado dat fantoma, ki sta skrbela za semafor. Bravo. Svoje delo sta opravila fantastično.

Bilo je srečanje, kjer smo se od prve do zadnje minute neizmerno zabavali, uživali v krasni nogometni predstavi.

In ja, po kdo ve kak dolgem času bi se nogometašev skoraj lahko dotaknila z roko. Ko so igrali tekmo, da se razume.

Vsepovsod kamorkoli si pogledal smo stali. Eni so si s seboj prinesli tudi stolčke. Skratka, prišli smo v hram nogometa, ki ga vsi po spisku obožujejo in so eni od nas.

Vzdušje je bilo izjemno, zabava zagotovljena, goli pa tudi.

Bil je popoldan, ki sem se ga neizmerno veselila in ni razočaral. Bili smo skupaj, debatirali smo o zgodbah, o preteklosti, sedanjosti in trenutkih, ki prihajajo.

Strelci so pokazali številne krasne zadetke, a tudi domačini niso razočarali. Obe ekipi sta ob polčasu zamenjali golmane, drugače pa so čisto vsi dali vse od sebe.

Bilo je korektno in fer srečanje. Bilo je srečanje prijateljev. Bilo je srečanje, ko so se številnim uresničili sanje in so se lahko fotografirali s svojimi najljubšimi nogometaši.

Tako blizu srečati svoje idole je nekaj najlepšega kar lahko doživiš. In jim ponudiš svoj dežnik. Kakšni prizori. Zasolzi se ti oko.

Takšna sreča so res blagoslov nogometu in opomin zakaj smo sploh začeli. Otroci so klicali svoje najljubše in tudi jaz sem po dolgih letih vendarle uspela uresničiti sebi svojo veliko željo.

Ob zdravem nasmehu prijateljičinega sina sem zajokala, saj sem zadnje dneve in noči prosila za njegovo zdravje in videti ga na nogah je večje od vseh zmag in vsega kar lahko prinese življenje.

Darilo, ki ni samo za njegove najdražje, ampak tudi za nas, ki ga imamo radi in mu želimo vse najlepše v življenju in verjamemo, da je pot do popolne ozdravitve bližje kot se zdi.

Lepo je biti del te pokalne zgodbe.

Upam, da v naslednjem krogu dobimo znova kakšnega krasnega nasprotnika in da bo tekmovanje postalo še enkrat znova zanimivo in zabavno.

Hvala vsem prijaznim gostiteljem. Hvala vsem krasnim dušam za pogum pri organizaciji tega dogodka.

Hvala vsem navijačem, hvala vsem dušam, ki obožujete nogomet.

Hvala za fuzbal v pravi obliki besed.

Jurovski dol. Hvala. Hvala Boštjan, ker garaš za ta klub.

In hvala dež. Mogoče si mi znova malo dvignil volumen las. A nasmeh. Tega zmeraj dvigneš na tretjo potenco.

Vztrajam, ker vedno verjamem.

Tu, kjer smo doma.

MalaMo. :*