Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Srca plemenita, ki prihajate. Duše srčne, ki pišete naše zgodbe. Prijatelji življenja. Dobri ljudje, ki čutite pogled bolečine.Dobrodošli.Vijol'čna kri za vse ljudi vabi vse vas, da pridete. Skozi vrata medijskega središča Ljudskega vrta in darujete kri. Na stadionu....

Tisti trenutek. Samo tisti en sam trenutek. #NajboljšiNaPlanetu Kapljice se mešajo z bolečino, ki govori o minljivosti, o tistem trenutku, ko se ti odvijejo vsi spomini in čakajoč prevoz s vprašanjem kaj se bo zgodilo, ko boš odprl vrata doma, ki ti je tako znan....

Ker »če« za včeraj res velja, sem ostala doma. Pa tako zelo sem si želela priti. Ne glede na vse. Ne glede na pretekle izkušnje. Ker gledam samo tja, kjer je moj klub. Srce mojega mesta. In čeprav na koncu nisem našla nekoga, ki bi me lahko vzel s seboj, sem dan vzela...

Izbirati izbrano, ko si že izbral in med izbranim vzeti neizbrano je isto kot da bi želel, da si izbran za izbrano in nisi izbran, ker če bi bil izbran, bi si želel da je izbran nekdo, ki ni izbran, ker če si izbran, je izbran izbranost? Iz oči v oči. V resnici je...

Ustavim se pri meni ljubi mizici z dvema stoloma in strmim v daljavo. Vedno se mi tako zelo mudi. Fotografija, dve, morda tri. Pogled na najlepši stadion, streho, ki bo kmalu nova, dom, Kamnica in že se mi mudi, saj me čakajo parkirne ure, zajtrk, službene obveznosti,...

Pod streho »rumenega« neba smo čakali kakšna pot bo vodila nedeljski večer v drugem krogu nogometnega državnega prvenstva. Ko si mislil, da je dol padlo že vse, je padlo še več. In še bolj. Nekje pred Šempetrom. Nekje med nevihtnimi strelami in grmenjem so eden za...

Trenutek ko obstaneš. Ne razumeš in ostaja samo še kup vprašanj. Ne želiš odgovorov. Na poti. Bojiš se, da te bo resnica opekla. In brazgotina te bo spomnila na čas, ko si dal vse. Kar si imel. In kar smo imeli. Kar imamo in kar damo. Med polji. Življenje vedno vrne,...

Kako bi obrnil hrbet nekomu, ki ga imaš najraje na svetu? Kako bi grdo govoril o nekomu, ki ga imaš rad točno takšnega kot je? Nepopolnega. Tvojega. Del tvoje duše in srca. Olepšana Mladinska ulica. Ker življenje včasih najde »naključja,« so mi rekli mesec in pol...

Ograje že čakajo, ko se zgoraj zjutraj odpravim na svoj pohod. Sobota je, sonce bo vzšlo šele čez nekaj časa in opazujem okolico meni tako ljubega stadiona, ki bo ob šestih gostila prijateljsko srečanje z ekipo CSKA 1948 Sofia. Nisem glih najbolj ok, ni moj teden in...

Nekaj kapljic se je spustilo z neba ko sva zapuščala stavbo nacionalne televizije. Nekateri so odpirali dežnike, midva pa sva hitela proti parkirišču zraven železniške postaje, ker parkirišče bližje (seveda) ni bilo prosto. Gledala sva na uro in preračunavala koliko...

Trenutki se zarežejo v srce. Končana je. Še ena od mnogih.Zaprli smo vrata stari, da čez slaba dva meseca odpiramo vrata novi.Za mano je sezona, ki jo kljub vsemu kar sem doživela in preživela, dajem v enega lepših spominov. Pustila bom ta lepše in slabše dajala v...

Izjemen privilegij imam v življenju, da sem jih spoznala. In izjemno počaščena sem, da jim danes lahko rečem moji prijatelji. Igrala za otroke. Uspešnica. Skupaj smo doživeli res vse. Bili smo, ko smo jokali ob največjih uspehih in se tolažili ob porazih, bolečinah,...

Kako lepo je vedno znova priti v mesto, ki ima v grbu sonce. Sonce, ki prinaša nasmehe ljudi, prijazne kužke, ki delijo poljubčke, srečne obraze, ki svoj obraz dajejo življenju. Bonifika, dober dan! Koper. Tudi to sezono ga podpisujemo kot zadnje gostovanje sezone,...

Vse je šlo po planu. Moj super šofer. Štemplanje na vhodu. Prijatelji vsepovsod, ampak vsepovsod in ni jih zmanjkalo. Sončno vreme. Veseli ljudje. Optimizem. Smeh. Dobra volja. In pol si se komaj namestil in se je začelo. Prihod s tamalimi. V resnici je bilo na...

Sledi jutra puščajo korake neizrečenih besed prekrasnega dneva katerega zgodba bo napisana čez nekaj tednov. Ko bom več opazovala in manj govorila, ko bom nasmejana, a bom to skrito skrila. Midva z Rulotom. Kar včeraj morda vendarle nisem prikrila. Ko sem malo...

Lahko si pripravljen na vse, a na koncu se tvoj karakter prepozna po tem kakšen si, ko pa nekaj vendarle ne gre po tistem tvojem scenariju. Ta prva. Že leta in leta ničesar več ne pričakujem. Planiranja imam točno toliko kot moram imeti. Vedno se zavedam, da lahko...

Drage naše odbojkarice, v vseh pogledih ste kraljice in hvala vam za včerajšnji večer, čeprav ni bil tako uspešen, ko smo si želeli in upali. A smo dihali z vami. Želeli smo si z vami. Navijali smo z vami. Bobnali smo z vami. Verjeli smo z vami. Ogrevanje. Drage...

Ena tistih sobot, ko si preprosto hvaležen.Za super parkirišče blizu stadiona, ker si vedel, da je vse skupaj varno. Popoln v svoji veličini. Za to, da ni deževalo, ko si hodil proti stadionu in te ni skrbelo, da bi kdo odnesel dežnik (ker je legendaren, pa ga ne bi...

Ponedeljek, Veliki, bi lahko imenovali ponedeljek, ki je zaznamoval ta res vrtiljak čustev, ki so se nabirala v res dolgem in zelo napornem nogometnem mesecu. Vhod. Včasih se celo zdi, da sploh ne veš kdaj je bilo pravzaprav drugače. Preblisk zelene barve ali morda...

Kaj si ti ja nor (malo)?!Izjemnosti, vztrajnosti, predanosti in predvsem nepopustljivosti včeraj v Dvorani Tabor ni bilo videti konca.Ko misliš, da je že vse končano, se je pravzaprav dobro šele začelo. Fokus. Če misliš, da si že zmagal… premisli še enkrat.Mariborske...

Zdi se kot privid nekje v daljavi pozabljene sence junakov, ki so odšli.Mi smo, kot plavajoča reka prišli tiho, a se spremenili v divjo vodo, ki je postala jezero.Na gladini sem mirna. Po moji srčnosti se sprehajajo želja, ljubezen in pogum. En čudovit zaslon s...

Kdo sem, ko trgam s sebe vse koščke neprespanih noči in juter, ki delujejo, kot magnet na meglen pogled?Kdo sem, ko za seboj nosim prtljago preteklosti in senco lunine ljubezni? Pred ogrevanjem. Kdo sem, ko v oblakih iščem košček izgovora, da mi pošlje mavrico?In kdo...

Ko sem malo pred polnočjo včeraj znova odprla domača vrata, sem vedela, da je pred mano kar krut ponedeljek.Kako noro, da imaš tako rad fuzbal, da je nov dan vseeno malo »odvisen« od tvojega včerajšnjega norega večera. Vabilo. Po dobrih treh urah spanja sem bila...

Je tako težko vzpodbujat mlade nogometaše? Je res tako težko priznati, da si zaslužijo priliko zaradi svojega dela, garanja, odrekanja? Kot tisti, ki so 10, 20 let pred njimi?Ali je res tako težko biti prijazen do človeka, ki sedi s teboj na tribuni in je ženskega...