Najin prvi “stik” sega v leto 2009, ko so fantje pred praznimi tribunami izgubili proti Gorici.
Če bi takrat pogledi ubijali…
Vendar ko si na vseh tekmah, te vijolčni počasi že poznajo. Pred tekmo z Rusijo sva se srečala na vzhodu. Zanimivo je bilo, da sem pred tekmo čakala prijatelje in stala zraven postavnega gospoda, ki sem ga vprašala kako je uspel prit do kart in se znašel pri nas. Povedal mi je, da je njegov sin nogometaš in da igra za Maribor. Seveda je bil njegov oče. Sin mi tega kasneje seveda ni verjel. Vse dokler se na južni ploščadi nismo srečali po tekmi. V tisti gužvi je bilo to vse plod velikih naključij.
Na povratni pokalni tekmi v Kranju, smo mu ob rojstnem dnevu podarile nekaj sladkega.
31.12.2010 me je presenetil s prav posebnim darilom. Njegovim evropskih dresom. Še danes ne morem verjet kako mojstrsko je to izpeljal.
In glede na to, da igramo v soboto z Muro. Še kot kapetan na zadnji domači tekmi proti prekmurskim prijateljem.
Ime mu je Aleš Mertelj. Prepoznat se ga da po številki 70. Nekoč sramežljiv deček je zrasel v velikega igralca, ki prinaša red in motivacijo. In ja, preprosto ga moraš imet rad. Vzeli smo si ga za svojega, ker vemo, da ima tudi on res rad naše mesto….
Foto: Dejan Laketić