Select Page

Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

“Smešno, ampak ali si kdaj opazil, da bolj ko je nekaj posebno, bolj ljudje
jemljejo za samoumevno? Tako je, kot bi mislili, da se ne bo nikoli spremenilo.”

Nicholas Sparks, Poroka

Konec za nov začetek

Predzadnji po zadnji. Tekmi ob koncu leta. Pa še 20. december je.Za mene prvič, da sem tako pozno v decembru sedela na tribuni stadiona, pa vendarle upam, da tudi zadnjič. Izključno zato, ker si želim, da se to obdobje bolezni končno konča, da se vse vrne tja, kamor...

read more

Kaj ta Ne ve, a sme

Kak začet, ko želiš vse ujet? Povedat kako, da žaljivo ne bo? Kako napisat, da si najbolj srečen človek na planetu, da si ponosen, da navijaš na najboljše na svetu? Kako naj drugače med vrsticami pišem besede, po tem ko sem videla toliko zmede? In naj vam priznam da...

read more

Zmaga za (i)zbrane

Že celi dan slavimo. Že celi dan si pišemo o tem. Celi dan objavljamo, se veselimo, se spominjamo in se smejimo. A ta zadnji nasmeh, pardon smeh večera je pa zdaj najbolj sladki. Izjemna tekma, dva različna polčasa na Bonifiki. Na tekmi, kjer je darilo za ta zbrane,...

read more

Vijol’čnih šejeset

Pri izhodu doli ga zagledam. »Maš dva eura,« vprašam Tadeja. Ko mi pove, da ima, se zaženem po tistih tekočih štengah in že mu tiščim kovance v vijol'čni kapi, šalu in jopici pod bundo, kot se za današnji dan spodobi še posebej. Gospod se mi prijazno zahvali in ko mu...

read more

V življenju je pomembna samo ljubezen

Vedno sem bila prepričana, da se me določene stvari, ljudje, besede in dejanja, nikoli ne bodo dotaknila. Skoraj sem že verjela, da sem prerasla neke stvari, neke misli, neke stavke ljudi. Prepričana, da končno imam pa trdo kožo. Da me ne moreš več šokirat, da me ne...

read more

Brez, z in ali

Četrtek je. Dan za derbi. Snežna odeja že dva dni krasi naše mesto, naši izjemni nogometaši pa so se odpravili preko številnih občinskih meja na tekmo 15. kroga Prve lige Telekom Slovenije. Ko sem se še krepko v temi, z lučko v žepu, odpravljala na moje tri hribčke,...

read more

Skozi belino

So dnevi, ki jih nikoli ne bom pozabila. Ta, ta je bil spešl. Tak poseben, tak edinstven. Tako drugačen. Tako čudovit. Pa sem na hribčkih skoraj pristala na glavi, bradi, ta zadnji al pa na kolenu. Ko pa sem prišla na asvalt pa sem srečala meni tako ljubega prijatelja...

read more

Ohrani mirnost

Ko sem zjutraj hodila po mojih hribčkih, štartala sem malo po sedmi zjutraj, sem se spraševala kakšen bo moj konec današnje poti in ali bo pogled na vrhu Kalvarije drugačen od prvega, na Piramidi. Ni bil. Že na Mestnem vrhu je bilo jasno, da danes z mojih hribčkov...

read more

Z občutkom

Oh, ta nora sobota. In to srce. In to ime. In to ko se boriš, verjameš, se trudiš. In priznaš. Ne bo šlo. Ostaneš doma. Čakaš. Iščeš in ugotoviš, da lahko. Prenos na kanalu Prve lige, drugi pa pol na nacionalki. Ne, ni bila to tekma Bravo-Mura, kot je bilo v...

read more

Ker je vredno

Martin, vredno je biti to kar si ti. Ponosen moraš biti za to, kdo si in kaj si. Veš Martin, malo je tako izjemnih ljudi, kot si ti. Malo je tako srčnih, iskrenih, predanih ljudi kot si ti.Nikoli se nisi skrival. Za ničemer. Za nikomer. Nikoli nisi lagal. Nikoli nisi...

read more

Čas in čar posebnega trenutka

Leto dni nazaj ob takem času sem se borila sama s seboj. Za menoj je bila operacija. Ležala sem v bolnici in takrat so mi povedali, da naj se sprijaznim, da dva dni kasneje ne bom mogla na tekmo. Domžale so prišle k nam domov. Spomnim se, da sem se popoldan dva dni po...

read more

Ohraniti osvojeno

Lepa hvala. Vsem. Po koloni in ta kolona je dolga od Kidričevega do doma.Hvala organizatorjem za čudovit sprejem. Res, vse pohvale za vse. Krasni ste, lepo ste se potrudili za nas, zelo ste prijazni. Radi pridemo. Pri vas se počutimo dobrodošle in res srečne. Hvala za...

read more

Praznina udarca

Če bi me vprašali v torek…in če bi me vprašali danes…nič ni brez bitk. Nič. In tudi če jih izgubim, sem zmeraj ponosna sama nase. Ker sem probala. In ko probam in dam vse od sebe, sem v osnovi zmagovalka. Kot oni. Verjela sem in zmeraj bom verjela. Kot sem verjela v...

read more

Zastavica z napako

Tak fuzbal je bilo res fajn gledat. Jaz sem tak uživala v tej neizmerni energiji, želji, idejah. Meni je bilo tak fajn gledat to ekipo, ki je fajtala. Se borila, in se borila. In se borila. Pa ja, ko bi se samo za žogo borila, pa je bilo to vse daleč od tega. Karkoli...

read more

Darilo za mladost

Včasih rabiš samo malo poguma. Malo preveč želje. Včasih moraš to zavit v en vijol'čni celofan. Zavrtet telefon. Bit iskren. Bit pošten. Bit hvaležen. In bit direkten v svojih dejanjih. Potem…potem se zgodi tekma v Velenju. Stadion ob jezeru. Ne vem kolikokrat sem že...

read more

Miza za dva

Ko da postane ne, srce zaboli. Tresne. Fejst tresne. Jeza se spremeni v žalost. Upanje umre zadnje, a ko umre upanje, se rodi nova želja. In ko je želja močna, res močna. Se čas za trenutek ustavi. Zadihaš. Brez maske. Pogledaš v nebo in rečeš, da bo to to. Da mogoče...

read more

(Pre)glasna kulisa

Če želiš v življenju uspeti, je potrebno imeti najprej rad sebe. Verjet v sebe, bit prepričan kaj si želiš in kam si želiš. Vrhunsko fajn je imet nekoga ob sebi, ki verjame vate in te pripelje do koga, ki bo tudi verjel vate in ti bo pomagal. Ker če kaj, za...

read more

Šepet udarca

Imaš lahko vse. Vse. Če nimaš srca, ki bi ga lahko z nekom delil, kaj sploh imaš? Te izjemne odbojkarske talente gledat je kot da bi gledal zgodbo, ki jo je nekdo narisal na platno in z nje bi videl svet, ki si želiš, da bi se za zmeraj ustavil. Ker ko tisti blok...

read more

(sko)mine na gradbišču dimnih sanj

Če je gradbišče sedišče, potem lahko vržeš karkoli na igrišče? In sprašujem se, ali je tako težko spoštovati, ne psovk v ljudi metati in po remiju se pobrati in predvsem biti človek hkrati? Videla sem in videlo se je. Bilo je vidno, bilo je previdno. Bilo je...

read more

Pogum srca za vijol’čno rokometno kri

Končno. Tak dolgo me ni bilo. Pa je res bilo fajn bit spet nazaj. S »kapetanom v roki.« Pa masko na obrazu. Pa z iksi, ki so večno spregledani. Pa z razkuženimi stoli, pa z merjenjem temperature.Sploh ne v tem vrstnem redu. Nova realnost je pač takšna kot je.Srečni...

read more

3 s 3 in 3 brez 3

Zaslužiti si zasluženo. Zlomljeno srce se zaceli. Karakter človeka pa se spremeni, če si to želi. Trije trenerji še niso stuhtali, kak naj jaz? Hvala odbojkarji, ker ste me »počakali« in sem vam lahko (za)ploskala. Rada vas ima. Večno vijolica. MalaMo....

read more

Bojevnik, korak za korakom do sanj

Srce bojevnika je najmočnejše orožje, ki ga lahko imaš. Bitke so lahko težke, neizprosne. Krivične, jezne in polne napak. Lahko je servis zgrešen, žoga na servisu v Konjicah ali Zrečah, lahko je izven igrišča nekje v Postojni, a ko se ti zdi, da si najbližje kar si...

read more

Stotka

Edina sta ostala. Vsi ostali so se vmes selili v kakšno ligo nižje, samo ta dva Štajerska kluba pa si ne pustita, da jima karkoli pride do živega. Zadnji in predzadnji državni prvak. En ima en naslov, drugi 15. A zakaj bi se toliko dregali ob številke, statistiko (ki...

read more

Ni naključij ali pač?

Bi nekomu sploh lahko povedala kako mi je zdaj, ko sem sedla pred računalnik in začela pisat blog 964? Bi lahko kdo dojel mojo srečo, mojo hvaležnost? Sprašujem se, ali bi vam lahko (do)povedala da je lepo blo to zdaj že včeraj na tribuni bb. Kako sem skozi svoje oči...

read more

Arhiv objav

To sem jaz, MalaMo

Foto: Dejan Laketić

Družimo se malo

Utrinki vijolice
Pregled zasebnosti

Moj blog uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču.

Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika, ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.