Martin, vredno je biti to kar si ti. Ponosen moraš biti za to, kdo si in kaj si. Veš Martin, malo je tako izjemnih ljudi, kot si ti. Malo je tako srčnih, iskrenih, predanih ljudi kot si ti.
Nikoli se nisi skrival. Za ničemer. Za nikomer. Nikoli nisi lagal. Nikoli nisi nič prikrival. Tvoja odkritost je nalezljiva. Tvoja srčnost močno sporočilo svetu.
Že leta se poznava. Že leta naju skupaj pelje vijol’čna zgodba. Si del moje izjemne in čudovite vijol’čne družine. Če kaj, si dal vedno prednost grbu na sprednjem delu dresa. Priimek na zadnjem delu si le hvaležno sprejel.
Ti si tako krasen Gospod. Za vse, ki bodo prihajali, boš vzor s svojim odnosom do dela, do ljudi. Imaš moč, da iz ljudi izvabljaš najboljše.
Ti si poosebljena dobrota.
Malo takih ljudi poznam, Martin. In ne znam ti povedat v kakšno čast mi je, da te poznam.
Včeraj sem jokala s tabo. Ko dež so mi tekle solze. Kak me je bolelo, ko sem gledala tvojo bolečino in si želela, da bi ti jo vsi mi, ki te imamo radi, lahko odvzela. Ker vem kakšen človek si. Ker vem kako predan si vijol’čni družini, svoji družini. Kako izjemen mož, sin in oče si. Vem koliko ti pomeni NK Maribor in če kaj vem, vem koliko ti pomeni zdravje. Kaj, še kri bi daroval vsak mesec, če te ne bi ustavljalo prav to.
A veš dragi Martin, jaz ti želim samo, da bi zmeraj bil zdrav. Da bi lahko dihal kot si zaslužiš, da bi lahko počel to kar rad počneš. Želim ti, da bi lahko še dolga leta užival v krogu svojih najdražjih. Iz srca ti na svetu privoščim najboljše na svetu. Kako ti ne bi, ko pa si nas zmeraj rad imel. Verjel v nas. Bil tako plemenit in prijazen. Zaslužiš si, da te ljudje kličejo Gospod Milec.
Vsi v življenju kdaj nehote kaj naredimo narobe. Najhuje kar je, da se z nami nekaj dogaja, pa sploh ne vemo in ni naša krivda. Ki jo na koncu vendarle moramo prevzeti. A to so zmožni le veliki ljudje. Samo veliki ljudje lahko stopijo pogumno pred mikrofon in povedo resnico. Edino pravo resnico.
Niso važne druge resnice, ki so v resnici laži, senzacije in baba čula baba rekla. Pomembna je samo tvoja resnica.
Ne skrbi, krijemo ti hrbet. Smo ti ga ob dobrih časih, bomo ti ga zdaj, ko življenje ne izbira dobrih. Ampak veš, ponosni smo nate. Ker si vse to tako pogumno prenesel. Ker si tako močan v sebi in zmoreš vse to. Ko si dobil velik kamen v glavo, ampak te ta buška ne bo ustavila, da bi bil še boljši.
In boš še boljši. Še naprej vem, da boš izjemno garal. Zdaj brez ekipe, čez tri mesece z njo. Če kaj vem, da se boš vrnil s kapetanskim trakom in pokazal svetu kako velik človek si ostal.
Vse kar se je zgodilo nikoli ne bo zmanjšalo mojega spoštovanja do tebe. Kako bi, ko pa vemo, da si dal vse kar si najboljše znal.
Za nas si najboljši med najboljšimi. Vijol’čna družina ne more obrnit hrbet človeku, ki je bil zmeraj naš. Imaš vijol’čno kri, daruješ jo in z nami premaguješ vse ovire.
Verjetno se res vse zgodi z razlogom. Verjetno je za vsem tem nekaj več. Neko učenje, neka sprememba. Neko zaprto poglavje. Da odpremo novo, še boljšo.
Izjemno sem ponosna, da te poznam. Izjemno hvaležna sem, da obožuješ ta klub tako kot ga mi. In ker mu nikoli ne želimo škodovati vem, da mu tudi ti nikoli ne boš.
Ne vem kako ti naj povem, da morda res moramo kdaj pristat nekje na neki ta zadnji, da smo pol višje od želja.
Karkoli boš potreboval, karkoli ti želi srce…mi smo za tebe tu. Če nas rabiš, če pozabiš, če te bo bolelo srce. Ker če kaj, tvoje plemenito srce, tvoj velik nasmeh in energija, vedno znova pomagajo vsem nam, ko nam je težko. Nikoli ne pozabljamo, dragi Miki, kako velik si.
Zato ti želim, da boš v nove dne gledal kot znaš samo ti. Z optimizmom, željo in ljubeznijo.
Mi vemo da nisi kriv in upam da veš, da je pomembno samo to, kar si mislimo mi, ki te imamo radi. Radi iz srca.
Rada te ima.
Ponosna sem, da sem lahko tvoja navijačica.
MalaMo.:*
Foto: Dejan Laketić