Lepa hvala. Vsem. Po koloni in ta kolona je dolga od Kidričevega do doma.
Hvala organizatorjem za čudovit sprejem. Res, vse pohvale za vse. Krasni ste, lepo ste se potrudili za nas, zelo ste prijazni. Radi pridemo. Pri vas se počutimo dobrodošle in res srečne.
Hvala za »tisti stol« in moje srečne iskrice v očeh so upam da pokazale to, kar nisem mogla pokazat z nasmeh, ki sem ga ves čas skrivala za masko. Toplo sem se počutila pri srcu že samo to, ker vam je mar in ker ste krasni. Hvala vam.
Hvala trenerju, ker vztraja, gara, verjame, ker se trudi in se ne preda. Ker vidi več in razume več. Ker utiša šimfače in predvsem verjame v delo svoje ekipe.
Hvala vsem, ki ste verjeli, da bo v Kidričevem drugače. Hvala vsem iskrenim, srčnim in predanim navijačem, ki zadnje dni niste gnojšnice vlivali po fantih, ampak ste vedeli. In videli.
To je bila čudovita predstava.
Ker se vse začne in konča z Jugom. Izjemna poteza našega vrhunskega golmana, ki je branil penal po tem, ko ga je dosodil…ja, nekdo z istim priimkom.
Tekma je bila korektna, prijetna na oko, dinamična, polna različnih zgodb, poizkusov takšnih ali drugačnih. In suverena zmaga, ki je šla domov. Do konca kolone.
Rudi, Nemanja in Rok so zapečatili usodo domačinov, ki so se borili hrabro, zagnano in predvsem so z danim golom dokazali, da se ne mislijo predati. In se tudi niso.
Zato smo do konca gledali krasno zgodbo, ki se je v večernem terminu končala s tremi pikami, ki so si jih vijol’čni bojevniki več kot zaslužili.
Krasno je bilo videti, da so se akcije uspešno realizirale, čudovito je bilo videti to veselje, to ljubezen, to spoštovanje.
Lep večer v Kidričevem, ki ga še dolgo ne bomo pozabili. Bila je krasna kulisa, s peščico ljudi, z izjemno vzornim odnosom do nogometa in predvsem prijaznostjo do športa.
Zato hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli da je bila ta tekma odigrana res v skladu s priporočili, hvala za lepo zgodbo, hvala, ker ste posebni, naši sosedi, ki ste pokazali, da imate velika srce in predvsem svetlo prihodnost.
Ne bom dolga, utrujenost je danes moje drugo ime, adrenalin pa me dviguje, da bi napisala še kaj, govorila še o čem, se spraševala in obstala na kaki točki.
Tisti pogledi, tisto veselje, tista sreča…kot da bi človek za trenutek ustavil čas in se zahvalil.
Bilo je lepo.
Poklon vsem, ker bijete te izjemne bitke in aplavz za čisto vse, ki tako ali drugače ustvarjate vijol’čno zgodbo. Ponosna sem, ker dvigujete glave gor in zapirate predolge jezike.
Lepo vas je bilo gledat in ponosna sem, ker sem vam lahko zaploskala.
Tista iskrica ob pogledu na stol je ostala…in še traja…hvaležna.
Danes je dva meseca od krvodajalske akcije Vijol’čna kri za vse ljudi. Še vedno se je, kot vsake pred njo, spominjam z nasmehom in ponosom. Če ste kakorkoli pomagali, da je bila tako izjemna, ne pozabite, da sem vam za to vsak dan hvaležna. Lepo je, ker ste. Čez 10 mesecev verjamem, da bomo skupaj ustvarili novo. A do takrat potrebujemo še datume, zdrave nasmehe in srečne ljudi.
Zato pazite nase, ostanite zdravi, bolnim pa čim prej zdrave trenutke, vsem medicinskim delavcem, vsem, ki ste kakorkoli povezani z virusom sodobnega časa pa le srečno, mirno in varno plutje po morju življenja vam želim. Z vami smo in želimo vam vse najboljše!
Kjerkoli ste že, želim vam, svetovnemu dnevu primerno, veliko vitamina D.
Rada vas ima.
Do ušes…
MalaMo. :*