Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Še enkrat bi te izbrala. Še enkrat bi šla vso to pot. Še enkrat bi bila ena redkih, ki sem hodila na težke tekme. Še enkrat bi uživala ob zvokih Lige prvakov. Še enkrat bi šla skozi to vse. Miki je pozdravil voditelja studijskega dela. Še enkrat bi 14 let nazaj...

Te dni, bi mi lahko rekli…vijol'čna pohodnica. Skozi čas. Življenja. Potovanja. Spoznavanja. Premetavanja preteklosti in iskanja prihodnosti današnjega dne. Hot dog. Kosilo po nogometno. Ko sem si danes po gostovanju privoščila kosilo in kavico, me je gospa vprašala...

Sprašujem se, ali je bolje biti neveden v svoji vednosti ali je boljše biti imun za vso vednost vednosti in kakšna je vrednost, ko ostaneš sam, ker ljudje ne razumejo tvojega glasu, ki kriči v tišini miru nevidne resničnosti? Prihod z vijol'čnimi tamalimi. Smo se...

Pet je kazalo na uri ko sem fotografirala luno ujeto v meglico pogleda nekaj korakov do kapelice na Piramidi. Nekaj čez šesto sem iskala Ljudski vrt skozi meglice pogleda z vrha šteng Kalvarije. Hvala, DARS! Po dolgi službeni poti, sva nekaj ur kasneje pozdravila...

11 let kasneje. Zgodba o meni. O nas. O njih. O tem. O onem. 11 let kasneje. Ogled zelenice. Po bitkah. Po zmagah. Po jezi. Po bolečini. Po spominih. Po na tisoče natipkanih besedah. Po na tisoče narejenih fotografijah. Je še zmeraj tukaj. Lepši skozi leta. Pošten....

Moja sreča ima veliko imen. Če ne bi bil teleskop tak zasnežen, bi svoj sedež s Kalvarije videla tudi to jutro. Otroški ponos, ko gre z nogometašem na igrišče in se mu uresniči največja želja. Utrinek kamere. Pozdrav prijateljev s spodnjega dela tribune. Prihod. Goli...

Poslastica. Nimaš kaj rečt drugega. Kapetana. Tudi če te prihiti dan, no, še večer, prihitiš v dvorano Tabor. Mladost in prihodnost. Salonit je že na drugi strani mreže. In veš, da bo lep večer. Ekipa Salonita. Želiš si tri, veš, da jih je lahko pet, dobiš štiri....

V resnici resnica sploh ni pomembna. Pozdrav z nasmehom. Samo. Tudi če je, saj ljudje vendarle vzamejo vedno to, kar želijo vzet, kajne? Prijateljstvo na drugi strani barve. Se ljudje kdaj poglobijo v resnico človeka, ali ga napadejo in sodijo, še preden ga poslušajo?...

Če me je kaj šport v življenju naučil, sta to dve stvari. Pomembna je pot, po kateri greš in ne cilj. Pobiralci žog obvladajo odbojko. In pomembna so prijateljstva, ki jih stkeš skozi leta. Bodisi s športniki samimi, ali športniki med seboj, bodisi navijači med seboj...

Ne vem koliko me poznate, ampak jaz se ogromno stvari bojim. Res ogromno. Globine, pa hude višine, pa neumnih ljudi in hudo se bojim leda. In z njim mi Piramida zadnje tedne ni prizanašala, jaz pa sem rojen štor in sem bila ustrezno pripravljena, da na onem zadnjem...

Lepo je bilo. Kakorkoli obrnem, to včeraj je bilo lepo. Prvi sod OK Merkur Maribor z ekipo na ogrevanju. Za te mlade fante z izkušenim kapetanom in izjemnim trenerskim štabom je bil to večer, ki ga zagotovo ne bodo pozabili. Mi pa tudi ne. Genija slovenske odbojke sta...

S hvaležnostjo se spominjam včerajšnjega sončnega, prelepega nedeljskega popoldneva, ki se je končal s kančkom sreče, z veliko mero upanja in predvsem objemi in stiski rok ljudi, ki jih preprosto obožujem, cenim in so za mene vir navdiha in upanja. Nanos. Spominjam...

Sobotna poslastica v dvorani Tabor je upravičila ime fantastične tekme.Če bi videli Tadeja v nedeljo zjutraj, bi razumeli, ko rečem, da je dal vse od sebe na sodu. Pa še pomoč je dobil na bobnu. Ogrevanje. Kulisa. Spredaj pa dve ekipi. Tekmovalni. A tako zelo...

In potem se zgodi toliko čudežev. Toliko lepih zgodb. Toliko lepih spominov.Najlepše stvari bi rad splaniral, pa ugotoviš, da življenje nariše svojo pot. Kulisa. In greš, pa bo kaj bo. Ko daš od vse od sebe, si že zmagal. Včeraj smo v Veroni zmagali vsi. Navijači, ki...

Draga dvorana Tabor, vrni mi navijače! Prosim, vrni mi navijače, one prave, nore, zmešane do konca. Kot sta Pero in Tadej, ki dvigujeta ritem tekme Odbojkarskega kluba Merkur Maribor. Ki ju je vsepovsod, čeprav sta vsak na svoji strani, na svojem mestu. Ogrevanje....

Snežne stopinje ostajajo za mano ko korakam proti dvorani Tabor.Moj smeh ostaja, ko korakam iz nje. Predan. Srčen. Najbolj glasen. Bil je krasen večer, vrhunska ura za tekmo in krasno srečanje, ki je bilo paša za srce. Pozdrav nasprotniku. In dušo. In samozavest. In...

Hitim kolikor lahko. Veselim se. Tako zelo se veselim. In ko stopim v dvigalo vem, da bo na vrhu moje srce kričalo od sreče. Mo in njena tribuna. 🙂 Zamudim nekaj minut. A sedem, kot bi zadela na lotu. Doma sem. In to je vse kar je pomembno. Samo. Čutim to posebno...

Iskreno in iz srca se rada učim od najboljši. Tistih, ki so pokazali kako razumeti, spoštovati in ceniti. Biti hvaležni, potrpežljivi in predvsem garaški. Tisti, ki so me skozi leta naučili, da je vsa stvar v strasti. Začetek tekme. Tej neizmerni ljubezni. Do tega kar...

Ob poslušanju glasbe premagujem zadnje metre na blatni Kalvariji, ko mi sredi tiste res neprijetne strmine zazvoni telefon. Poslušam glas na drugi stran. Svoje sporočim še naprej. In še preden sem doma, že razmišljam, če je baterija na fotoaparatu polna in da ne smem...

Toto leto je bilo tak blesavo, da človek sploh ne ve kje bi začel. Nogometno smo švicali ko norci. Vsi po koloni. Bilo je to leto, ko smo se spet privajali na že znano in se družili kot v starih časih. Utrinek "Vijol'čna kri za vse ljudi." Kak je fajn spet met stare...

Ura se oglaša nekaj čez 12h ko stopam po severni ploščadi, previdno, da mi ne zdrsne slučajno pred ciljno črto, ki se ji reče Lukna. Neresna. Na poti srečam prijatelje in skupaj najdemo vhod na tekmo, ki sem jo zaradi koronskih časov tako zelo pogrešala. In resna....

Hvala, ker ste nam za zadnjo tekmo leta namenili vrtnice. Zaradi tega, ker je to res spoštovanja vreden nasprotnik. Discipliniran. Garaški. Nikoli ne veš kaj bo. Tudi če pričakuješ zmago, veš da je do nje zelo težka pot. Njen trener zelo dobro ve, kako postaviti...

So rekli, da bomo imeli najlepši stadion v drugi ligi. So rekli, da nimamo ekipe. Da iz njih nič ne bo. Poslušali smo in brali kako ekipo imamo. Ekipi. Kako lahko v njo verjamemo, ko je pa na lestvici zadnja ali predzadnja. Koliko sem mogla požret okoli svoje...

Dobro sem izbrala. Topla vrečka. Tople cote. Topli šuhi. Moj velik ponos. ? Dobro so izbrali na vhodu. Toplo vrečko. Tople cote. A ne toplih šuhov. Začetek srečanja. Ne nosim bakl na tekmo. Nikoli nisem. Nikoli ne bom. Fajn bi bilo, da bi vedeli. Malo daleč, a blizu....