Niti v najlepših sanjah nisem verjela, da lahko ustvarjamo take zgodbe. Da lahko pišemo takšne vrstice. Da lahko verjamemo o veličini življenja na takšen način.
Dragi prijatelji, čez osem in devet dni v Ljudskem vrtu darujemo kri. In to bo petnajstič v zgodovini. Tisti premor vmes eno leto, ko akcije ni bilo je zgodba o tem, da smo nadaljevali zgodbo imenovana »Vijol’čna kri.«
In smo jo. Zagnani. Ponižni in predvsem delovni. Smo začeli. In je minilo eno leto. Pa drugo. Ko smo se poslavljali, smo se spraševali kje je še drugo leto in kdaj se spet srečamo. Potem je akcija postala tradicionalna. Že leta in leta smo na letnem planu krvodajalskih akcij. Že leta in leta je približen datum znan drugi dan po končani akciji. Mi verjamete, da imam v planu že datum za drugo leto? A da bo potrjen je potrebna še dolga in predvsem razgibana pot.
Vijol’čna kri za vse ljudi je doživela vse. Imeli smo največje uspehe, a tudi rahle padce. Imeli smo kolone čudovitih ljudi, ki so prihajali na sprejem. Šest let z naročanjem zmanjšujemo gužvo, a ne krvodajalcev. Rastemo z našimi izjemnimi ljudmi in delamo z ekipo UKC-ja, ki zadevo postavi še preden se dvakrat obrnem.
Vzhodno stran stadiona je zamenjala severna stran. Starega medijskega središča ni več, zamenjal ga je nov, sodoben, velik in čudovit prostor, kjer gremo levo, da darujemo desno. Smo ubrana ekipa, ki se pozna že leta. Ene poznam že od leta 2011 ko sem prišla, darovala kri in še prej promovirala akcijo na neuradni strani Facebook NK Maribor.
Bilo je to daleč nazaj.
Čas je naredil svoje. Spremenili smo se. Odrasli. Se ogromno skozi leta naučili. A ostali zvesti. Temu kar nam je cilj. Pomagati ljudem. Reševati življenja. Biti vzor drugim. Predvsem pa smo unikatni. Smo drugačni. Smo posebni. Krvodajalsko akcijo imamo na stadionu. Zato, ker je toliko zaseden, težko najdemo datum in zavedamo se dragocenosti akcije prav zaradi tega, ker je na posebnem mestu. S posebnimi ljudmi. Ki čutijo. To moč stadiona. Doma prvakov. Ki čutijo to neverjetno energijo. Teh izjemnih ljudi, ki vsako leto znova pridejo. Da se ostanejo. Se vračajo. In vedno znova pripeljejo nove navijače. Več kot 3300 ljudi smo že imeli na sprejemu. Kri je darovalo že več kot 2800 ljudi. Podelili smo cel kup daril. Letos znova oblačimo krvodajalce.
Nikoli, ampak nikoli nisem obljubila tistega kar nisem mogla izpolniti. Nikoli nisem delala preko sebe in preko drugih. Akcijo delam z največjim srcem in te dni bom res malo spala, a vredno bo. Vsako sekundo dneva. Zaradi tistih, ki mi bodo hvaležni pa mojega imena niti poznali ne bodo.
Vijol’čna kri za vse ljudi je uspešna, ker jo lahko kopirate, ji jemljete ime, a nikoli, ampak nikoli ne boste mogli kopirat mene in naših krvodajalcev. Uspešni smo zato, ker ostajamo v svojem bistvu skromni. Imamo samo en cilj. Reševati in preživeti. Biti za ljudi, ki želijo živeti in jim to iz globin srca privoščimo in želimo.
Za njih smo tu in za njih bomo ostali.
Hvaležna sem. Vsem, ki nas podpirate na tak ali drugačen način. Hvala vsem, ki delite naše objave, nas podpirate s svojimi darili, članki, prispevki, intervjuji. Hvala vsem, ki nesebično stojite ob nas in čutite tako kot mi.
Vse se vedno začne z mojo Aritmijo, ki grafično podobo pripravi. In temu sledim. Upam, da bo nekega dne kapljica dobila podobo, ki bo osrečevala kot maskota. V mislih jo že vidim kako hodi po južni ploščadi in na severni daruje kri. To so moje skrite želje, a do njih je še dolga pot.
Na tej akciji bom uresničila kaj sem obljubila. In še do naslednjega torka in srede bom garala za vsako kapljico krvi, ki bo prišla in odšla k najboljšim ljudem.
Želim si, da se nam pridružite. Pridite, bodite del naše zgodbe. Začutite našo energijo in se smejte skupaj z nami.
Vijol’čna kri za vse ljudi je zgodba o prijateljih.
Podajte nam roko in ostanite naši prijatelji.
Vi, vi ste v naših srcih že zapisani za zmeraj.
Dobrodošli.
1. in 2. september 2026. Vijol’čna kri za vse ljudi.
Poglejte na našo najlepšo grafično podobo in naredite nekaj najlepšega za sočloveka.
S ponosom vas bom objela in stisnila roko.
In svet bo naenkrat za vse nas tako lepši.
Mojca Pepelnik
Vijol’čna kri za vse ljudi
Foto: Dejan Laketić