Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...
jemljejo za samoumevno? Tako je, kot bi mislili, da se ne bo nikoli spremenilo.”
Nicholas Sparks, Poroka
Vrniti se, vrni se
ŽAK, saj veš da imava dolgo preteklost. Saj veš, da se je moja dolga in prelepa pot gostovanj začela pri tebi. Trinajst let sva v presledkih prijatelja. Nikoli se pri tebi nisem počutila slabo. Ne glede na to kje sem sedela in proti komu je igral moj Maribor. Prihod...
read morePo težki poti
Sprejemam. Gledam. Spoštujem. Mijedve. Verjamem. Cenim. Občudujem. Prihod. Ne razumem. Se sprašujem. Branim. In vijol'čni tamali. Čas mi ni zaveznik. Igra izgublja sijaj. Skupinska. Korak je počasen. Pogled veličasten.Ljudski vrt. Neuničljiva trdnjava. Kapetana....
read moreVijol’čna kri za vse ljudi 2022
Z izbranimi besedami. S prelepimi besedami. S prekrasnimi občutki.Hvala najboljši krvodajalci na svetu! Spomin na druženje na Radiu Maribor. Foto: Robert Z. Hvala najboljši ljudje, kar jih premore humanost!Hvala ni dovolj, je pa iz srca! Intervju za Net tv. Foto:...
read moreVrtinec sanj
Veter z dežjem škropi moje spete lase, ko hitim proti vhodnim vratom in ga čakam. Trudim se v polomljeni hrvaščini, a vem da me izdajajo čustva. Vesela sem. Ogrevanje. V pričakovanju jutrišnjega in torkovega dne in srečna zaradi večera, ki je za nami. Naši...
read moreKo zbereš pogum je vse lažje
Dragi bojevniki!Mogoče se je evropski del tekmovanj končal. Končno komentiranje na nivoju. A nikoli ni prepozno:- spoznati sebe,- verjeti v sebe,- zaupati sebi,- biti pogumen,- biti deloven,- biti hvaležen,- biti skromen in Začetna postava. Začeti:- znova,-...
read morePodpis na srce
Morda ti ne uspe obdržati večno nepredvidljivega dva nula. Mogoče remiziraš z vedno zanimivim Celjem. Mogoče se odpre in odpre, pa zapre. Ampak veš kaj? Ko je vsega konec, ko se sprehodiš proti avtu, stojijo tam. S flumastri, z majicami in dresi. Mladi in malo mlajši....
read moreUčenje je največji učitelj
Včasih kaj prileti. Odleti. Zleti. Včasih najdeš prave trenutke. Včasih se ti zdi, da nikoli ni pravi trenutek. Včasih se odmakneš od vsega, včasih stopiš korak naprej, namesto da bi nazaj. Včasih imaš dovolj krivice in se soočiš z resnico. Včasih je bolečina tako...
read moreVračamo se enajstič: Vijol’čna kri za vse ljudi
Dragi prijatelji,enajstič! Enajstič bomo skupaj. Veselim se, da bomo znova dva dni reševali življenja in pomagali tistim, ki nam ne morejo vrnit. Pridite, če ne morete prit, pa povejte prijateljem, znancem, krvodajalcem.Dobimo se pod severno tribuno stadiona Ljudski...
read moreGospod Karanović, Izjemnost je vaše ime
Gospod Radovan Karanović, iz srca, iz velikih globin srca, bi se Vam rada zahvalila, ker ste oblekli te težke obleke trenerja našega NK Maribora, rada bi se Vam zahvalila, ker ste pogumno stopili skozi velika vrata in postali Veliki, rada bi se Vam zahvalila, ker ste...
read moreVidiš tisto, kar želiš videti
Gledam s srcem. Gledam z dušo.Nemočno zrem. Prekrivam obraz. Solze lijejo. Ne sramujem se jih. Obrazi gredo mimo mene. Počutim se votlo. Kot prazna flaška, ki potrebuje vodo. A si je ne želi. Reklam za tekmo je okoli stadion kar nekaj. Pohvalno. Ker je ta votlost...
read moreNaj ne deli, ampak združuje
Stali smo, ko smo bili prvi. Stali smo, ko smo dobili šest golov. Stali smo, ko je deževalo. V letališki stavbi. Stali smo, ko smo izgubljali tekme proti »malim« tekmecem. Stali smo, ko smo se uvrstili v največja tekmovanja. Stali smo, ko smo bili tečni, zaspani ali...
read moreNekje vendarle je konec tega, ali?
Ko solze močijo obraz in ko se hočeš skriti pred bolečino srca, potem veš, da ni šlo več. Preprosto se nisem mogla več skrivati za oklepom občutka, da zmorem vse to prenesti pokončno, dostojanstveno in višinsko višje, kot sem. Menno v luftu. Mo, padla si. Preprosto si...
read moreNa tankem ledu
Kako hitro pade udarec. Kako hitro pride žvižg. Kako hitro pride kričanje. Kako hitro pride žaljenje. Kako hitro se pozabi. Kako hitro se ne odpusti. In kako hitro postanejo ljudje čisto drugačen odsev sami sebi.Ne morem verjet kako dolgo sem si zatiskala ušesa, kako...
read moreSe ti zdi, ko se mi zdi…
Ujamem se v misel, da je bil včerajšnji večer opomin, da smo ljudje. Kulisa Bonifike. Tisti, ki ne morejo, pa bi radi. Tisti, ki lahko, pa nočejo. Tisti, ki želijo biti zvezde, a ostajajo v povprečju. Tisti, ki se izgubijo v množici in tisti, ki jih v množici vidiš že...
read moreUpanju se nikdar ne odpovej
Vse se je zavleklo. Na srečo ni bilo ne bombe, let pa varen. Trudili smo se, da najdemo sliko. Ko pristanejo na našem letališču, smo vedno hvaležni. Vijol'čna družina je prišla domov in čeprav se včeraj ni končalo po naše, smo bili ponosni. Letalo je varno pristalo. V...
read moreVrtnice so se vrnile
Gorica je nazaj. V prvi ligi. Vesela sem. In vesela sem, da smo se znova srečali. Na res prijetnem srečanju, krasnem navijanju, medsebojnem spoštovanju. Na tekmi, ki je delovala tako prijateljsko, še transparent je povedal vse. Viole znajo. Tribuna pred začetkom...
read moreSij moči
Življenje izbere. Včasih si izbereš kaj tudi sam. Merti pred tekmo. Drugače pa je življenje polno enih zanimivih, pestrih zgodb, ki te spremljajo lahko trenutek, lahko dan, lahko celo življenje. Fotografi. Tekme v Ljudskem vrtu so zmeraj posebne in edinstvene. Srečaš...
read moreKo razpadeš te čaka nova možnost
Moja nemirna duša je sedla in tipka. Ne morem, da ne bi. Ne bi bilo prav, da bi to začela jutri čez dan. Ta blog o tej res izjemno neugodni tekmi začenjam malo pred začetkom nedelje in končala ga bom tam kje, ko bodo nekateri nazdravljali. Večinoma te trenutke od...
read moreKo mladost ujame sanje
Včerajšnja tekma v Turčiji, kjer so se naši prvaki merili z Belorusi, je bila najlepša reklama, kar jih je. Pustimo sliko in ostale zvočne malenkosti, ker nogomet je bil pa tak kot se za gre. Napadalen, zabaven, poln domiselnih potez, želje, volje, medsebojnega...
read moreMladostni sijaj
Ploskam. In sem ponosna. Ljudski vrt v vsem svojem sijaju. Borba, želja in ljubezen. Z Valerijo. Na severni strani, čeprav ni videti tako. Mladost stkana z vijol'čno izkušenostjo. Prekrasna grafika srečanja. Kako lepo je bilo gledat tako tekmo. Ekipa se ogreva. Goli...
read moreNogomet s prijateljstvom
Včerajšnja tekma me je malo ruknila. Me spomnila. Me opomnila. Najlepši stolček. Kako lepo je. Menno. Ko smo skupaj. Martin in Žan. Ko spijemo tisto flaško (ali dve) vode. In je ne vržemo v človeka. Aljaž, Rok in Luka. Spomnila me je, kako lepo je biti med prijatelji....
read moreKo zavest prebudi srce
Ko sem zadnjih 5.350 ladjic peljala na Upornika je bil občutek grenak. Bil je, kot da si trgam srce, a vem, da vsak konec prinaša nov začetek. Ko se začne zgodba... V septembru, ko sem končala mojo najbolj izjemno krvodajalsko akcijo Vijol'čna kri za vse ljudi, sem se...
read moreVidim, čutim, živim
Če je konec nov začetek. Če je slovo želja po novem snidenju. Če je jutro, da pride dan. Če je solza, da pride nasmeh. Če je vijol'čno, da pride naslov prvaka. Potem je danes srečen dan.Končuje se neko obdobje, ko smo pisali, risali, ustvarjali in živeli. Videli,...
read moreV trenutek ujet ta popoln spomin
Nekje med Cvetjem v jeseni in pomladanskim listjem dreves nas pot pripelje spet tja. Z legendarno navijačico Mure. Gospa je prekrasna. Še preden stopim na tribuno čutim tisti naboj, ki me spremlja že od jutra. Miki med ogrevanjem. Ko je pogledal gor, se je res tako...
read more
Foto: Dejan Laketić