Select Page

ŽAK, saj veš da imava dolgo preteklost. Saj veš, da se je moja dolga in prelepa pot gostovanj začela pri tebi. Trinajst let sva v presledkih prijatelja. Nikoli se pri tebi nisem počutila slabo. Ne glede na to kje sem sedela in proti komu je igral moj Maribor.

Prihod na stadion.

Moj Maribor je ostal, ekipe so se menjale. In ti si ostal tu.

Naših prvih enajst.

Blizu železnice in nedaleč stran od Leka. Videla sva skupaj dosti smeha in solz. Spoznavala sedeže in nove prijatelje. Tako znotraj tvojega doma, kot pred njim.

Skupinsko fotografiranje.

Dragi ŽAK, zato hvala ti. Za vsa leta, ki so za nama in leta, ki še prihajajo. Hvala, ker si kljub štengah, ki jih je načel čas in tribunah, ki kažejo tvojo zgodovino, ostal prijeten za srce.

Kapetan(a).

Danes lažje pišem. Po dolgem času sem te zapustila s tremi točkami. Zmago. Bravo je izgubil zaradi krasnega gola Jana in podaje večnega garača Roka. In ja, tekma je bila spet težka in še bolj težka. Tudi tiste štange ne bom hitro pozabila. A štejejo točke. Šteje zmaga.

Rok težko prenaša krivico. Ni edini.

Saj veš, dragi ŽAK, da rada pridem. Čeprav vedno iščemo parkirišče. Res ga potrebuješ. Kot tudi reflektorje in še kup majhnih popravil. A bilo mi je lepo.

Veselje po golu.

Na koncu sem čevapčiče gledala od daleč. In se veselila gola.
Vesela sem, ker se premikamo naprej. Veseli me, da počasi gremo po lestvici gor in še ostalo veselje, ki bo le še prišlo.

Človek bi jih kar objel.

Pogrešam fuzbal, dragi ŽAK. In pogrešam več ognjevitosti. Pogrešam več žara v očeh. In predvsem pogrešam več želje.

Pogovor.

A sem hvaležna. Za prijateljstvo in krasno druženje. Za čudovito pot in veliko smeha. Za dobro pico in zdravje. Zdravje vseh nas. Za prijetna druženja po hodnikih stadiona. Za pohvale in za čudovite besede.

Glede na preštete kartone.

Zato hvala ŽAK, hvala NK Bravo, hvala NK Maribor moj zlati. Hvala za tri pike. Hvala, ker ste fajtali, hvala, ker ste tukaj in hvala, ker se ne predajate.

In videne padce in bolečine.

Skrite želje ostajajo. In ker sem taka kot sem, bom v njih zmeraj ostala.

Je bil kriterij prekrškov bolj sfauliran kot fauli sami.

In preden končam le še en poseben hvala.

Semafor.

V enajstih letih vijol’čnih krvi smo zbrali 905 400 ml krvi. Ponos moj. Hvala vsem, ki ste prijatelji te izjemne zgodbe. Hvaležna za vaša srca in upam, da se zavedate, da zaradi vas nekdo živi boljše življenje.

Pozdrav Violam. Ki niso pozabile niti na soseda na tribuni. “Vrni se Jojo.”

Do naslednjega gostovanja.

Koraki do slačilnice.

9/9. Začenja se druga četrtina.

Prijateljski pogovori.

Z ljubeznijo.

Tiskovna. In ne, Jan je še zmeraj Jan. G. Grabič je prišel kasneje.

Večno nekje v vijol’čnem. Tudi v Hrastniku v rudniku.
MalaMo. :*