Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Prihaja proti ograji. Obrazi zažarijo. Otroci so postavljeni za avtograme, fotografije in pozdrave. Poslovim se od njegove družine, pri ograji pa stoji on. Vprašam ga, če je dovolj, da ima samo Tavaresov avtogram in ali bi imel še koga. Pravi da ja. Na dresu zbira...

Če imaš hitro prevoz na tekmo, prehitiš vse. Še sebe praktično. Uroš mi je prinesel Mojco. Samo hitro se začnemo zbirat stari obrazi, nove teme, večna vprašanja in odgovori, ki jih ni. Je prišla Mojca še na selfi. Pohitim na vzhodno ploščad. Tam jih bom vse srečala....

Četrtek je bil v mnogih pogledih poseben. Dva nogometna linka ene tekme in odbojka na tv, kjer so igrali naši odbojkarji. Ni šlo, da bi bila na dveh mestih naenkrat. Ogrevanje. Včeraj pa sem vedela, da če bo šlo in bom pravočasno z letališča, pohitim v Dvorano Tabor...

Je v srcu.Ko se raztrgaš. Ko se boriš. Ko verjameš. Ko upaš. Ko probaš. Ko se ne predaš. Ko greš pogumno. Ko greš v boj in veš da bo težko. Je težko. Je zahtevno. In vztrajaš. Prosti strel. Po dveh prejetih golih sredi polnega stadiona v Istanbulu še zmeraj garaš....

Zavem se, da je čas. Da grem domov. Bliža se pol dvanajstih zvečer in ne, nisem obsedela na stadionu, kar bi bilo sicer čisto meni podobno. Podaljški so mimo. Tekma je mimo. Par nalivov je mimo. Tudi bliskov. Avto Jarc je predstavil avto direkt za nas male. Grmenja....

Mesto Maribor je moje mesto. Obožujem ga. Odkar sem se rodila, rada živim v njem, v njem ustvarjam. Je navdih za številne moje zgodbe in seveda za moje humanitarne projekte. V življenju sem počela številne stvari, zato sem se, kljub začetnemu oklevanju, prijavila na...

In spomni me vedno znova, kako sem začela. Kako sem se nekega dne odločila. In kako sem nekega dne vse skupaj sprejela. 'mava midva to. 🙂 Cel paket. In ta paket je naš. Vijol'čn. Začetek. Ko bomo popolni, nas spomnite na ta trenutek. Skupinska fotografija. Ko smo...

Ni težko obleči vijol'čnega dresa.Da ga je težko nositi, se pokaže s časom.Ni težko reči, da boš dal vse od sebe.A dejanja so tista, ki pokažejo kar zmoreš.Ni težko biti upanje, če v to verjameš.A občutek nemoči, žalosti.Ni težko biti pameten na kavču.Ko padeš v...

Sedim v Ljudskem vrtu in gledam na uro. Začelo se bo. Moj najljubši klub na svetu začenja novo sezono v fuzbalu. In ja, sedim tam in gledam da pridejo na igrišče.Le da sem jaz v medijskem središču in čakam novinarje za EYOF, oni pa v športnem parku Domžale in jim...

Po težki. Pretežki. Prevroči.Preveč. Je šlo. Živcev.Je bilo vredno? Bilo je.Hvala Arnel, hvala Skuka.Hvala za borbo do konca. Za "pet kil" lažja. 🙂 Naj bo kratko. In naj bo sladko.Najslajše so zmage, ki pridejo na koncu.Za vse padce. Za vse krivice.Mi smo vaša...

Neurje včerajšnjega zgodnjega jutra je pustilo sledi. Velike. Polomljene. Boleče. Uničene. Polne bolečine in gorja. Včerajšnji dan je bil preizkus človeške zmožnosti kako preživeti naravo. Nad njo preprosto nikoli ne bomo imeli moči. Ko prideš preden se prižgejo...

Hvala. Tolikokrat hvala. Toliko hvaležnosti za prelep včerajšnji večer. Vedno hvaležna, ko nismo premočeni do kosti, ko dobim krasno parkirišče (ki po novem šteje dvojno), ko se dobimo prijatelji eden za drugim. Ena se mi pridruži v avtu, eni na ploščadi, eni na...

Sonce me pozdravi na južni ploščadi, ko me modri sopotnik skozi čas odda, Pogled pogledov. 🤗💜 da se odpravim proti vzhodni ploščadi, Strokovni štab. kjer doživim krasen sprejem in mi po vseh prijetnih dogovorih uspe priti v dvigalo s posebnim golmanom Začetni pozdrav....

Moje srce si je res tak želelo it na to tekmo. Ker toti klub imam tak fejst rada. Saj me poznate. Preseljena, a vsako jutro ena pot, trije hribčki in konec tam, kjer se vse začne. Ljudski vrt. Avtobus od gostov. In čeprav tekme včeraj ni bilo v domačem hramu, sva se...

Kaplje padajo z neba in piha, da kapuca odhaja v svojo smer, ko hitim z mbajkom na kosilo. Zmeraj zvesti. Seveda še grmi in sprašujem se kakšno vreme me čaka čez eno uro, ko bom hitela proti stadionu gledat mojo Branko, ki se bo borila za jurja in mojega Svena s...

»Začeli so: druga liga, prihajamo.« »In nadaljevali: menjajte upravo, trenerja in še Šulerja.« »Tu nimaš kaj iskati. Ne, nimaš.« »Z egotom ne zadeneš panenke.« Arhivske... »Za 20 golov v sezoni je samozavest nujna. Hvaležnost in skromnost tudi.« »Ne pritožuj se nad...

Minilo bo. Ta občutek nemoči. Ta občutek v prsih, ko se ti zdi, da te življenje duši. Minilo bo dejstvo, da se nismo dovolj borili, da nismo dovolj garali na tekmah. Minilo bo. Počvekala s prvim Kapetanom. Lestvica naše končane sezone bo napisala mesto številka tri....

Dolgo je že, kar sem prišla prvič, tudi dolgo, kar sem prišla nazadnje. Tadej na ogrevanju. Danes sem samo želela to, da ne zamudim. Da bom dovolj hitra, da zaploskam, da se zahvalim. Da pridem po avtogram. Po fotografijo. Začetek srečanja. Moja zlata Urška najde čas,...

Še enkrat bi prehodila vsak korak. Naredila vse te klice. Poslala vsa ta sporočila. Samo na ogrevanju. Za to noro sezono. Za to dol pa gor pa dol pa gor in dol sezono. Za to sezono, ko smo bili že zadi, da smo predi prišli. Naša prihodnost. In smo tu. Končali smo...

Se mi zdi, da je moja nemoč kot navijačice Maribora tista, ki me najbolj boli.Na krivice in na »te že tak mora bit« se človek nekak navadi. Moja nemoč nad gledanjem in se spraševanjem »zakaj« pa je boleča ko pes. Pokalne prvakinje. Čestitke! Včeraj sem kar dolgo mirno...

Hvaležnost. Brez hvaležnosti me ni. Hvaležnost je trenutek, ko se zavem kaj vse imam in do kod sem prišla po svoji dolgi in trnovi poti. Hvaležna sem vsak dan znova, ker lahko živim kljub vsem bitkam, ki so z menoj kot tiha prtljaga, ki skrbi, da so včasih kolena...

Spet eden tistih blogov, ko ne vem. Kako napisat. Kako povedat. Kako izrazit svojo bolečino.Kričati in se jeziti? Bili žalostna in jokati? Se prijeti za glavo in se obrniti stran? Biti glasna, ko v resnici želim res biti tiha. Ja, jaz… Lačen si ful drugačen. Prespala...

Karkoli smo pričakovali. No, karkoli ste pričakovali in karkoli sem jaz pričakovala. No. Jaz tega res nisem. Priprave obrambe. V resnici sploh ne vem kaj sem pričakovala. Mogoče marsikaj v drugačni obliki in v neki drugačni zgodbi. Veliko nogometne izjemnosti na eni...

Kolo, brez kolesa, kolo. Sever.Kokice. Magnetki. Prijatelji. Smeh. Debate.Štange. Obrambe. Gol. Navijanje. Na poti na tekmo. Ko sem ga videla prvič, je lilo kot iz škafa. Masaker. Brata Repas. Moj prijatelj Sven in njegove kokice in moji visokoleteči lasje. Dobre...