Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Še enkrat bi prehodila vsak korak. Naredila vse te klice. Poslala vsa ta sporočila. Samo na ogrevanju. Za to noro sezono. Za to dol pa gor pa dol pa gor in dol sezono. Za to sezono, ko smo bili že zadi, da smo predi prišli. Naša prihodnost. In smo tu. Končali smo...

Se mi zdi, da je moja nemoč kot navijačice Maribora tista, ki me najbolj boli.Na krivice in na »te že tak mora bit« se človek nekak navadi. Moja nemoč nad gledanjem in se spraševanjem »zakaj« pa je boleča ko pes. Pokalne prvakinje. Čestitke! Včeraj sem kar dolgo mirno...

Hvaležnost. Brez hvaležnosti me ni. Hvaležnost je trenutek, ko se zavem kaj vse imam in do kod sem prišla po svoji dolgi in trnovi poti. Hvaležna sem vsak dan znova, ker lahko živim kljub vsem bitkam, ki so z menoj kot tiha prtljaga, ki skrbi, da so včasih kolena...

Spet eden tistih blogov, ko ne vem. Kako napisat. Kako povedat. Kako izrazit svojo bolečino.Kričati in se jeziti? Bili žalostna in jokati? Se prijeti za glavo in se obrniti stran? Biti glasna, ko v resnici želim res biti tiha. Ja, jaz… Lačen si ful drugačen. Prespala...

Karkoli smo pričakovali. No, karkoli ste pričakovali in karkoli sem jaz pričakovala. No. Jaz tega res nisem. Priprave obrambe. V resnici sploh ne vem kaj sem pričakovala. Mogoče marsikaj v drugačni obliki in v neki drugačni zgodbi. Veliko nogometne izjemnosti na eni...

Kolo, brez kolesa, kolo. Sever.Kokice. Magnetki. Prijatelji. Smeh. Debate.Štange. Obrambe. Gol. Navijanje. Na poti na tekmo. Ko sem ga videla prvič, je lilo kot iz škafa. Masaker. Brata Repas. Moj prijatelj Sven in njegove kokice in moji visokoleteči lasje. Dobre...

Kak te imam rada, moj NK Maribor. Tako zelo rada te imam.Ne vem kako bom to dojela, a bom kar na začetku napisala to, kar sem rekla po tekmi. Dobrodošli v Stožicah. Spoštujem in sprejemam, da so zeleni postali državni prvaki že današnji konec popoldneva. Spoštujem,...

V zadnjih tednih sem se še posebej naučila ceniti trenutek. Odtenek tistega veselja, tistega pristnega trenutka, ko smo skupaj res kot eno samo upanje, sama želja. Kot tisti zvok bobna, ki daje pozitivno energijo, kot Perotov megafon, ki sporoča, da nismo sami. Kot...

Meni ljuba prijateljica mi je pred tekmo dejala, da nas življenje vedno preizkuša. In za nami je teden velikih preizkušenj. Nekdanja soigralca. Velikih bitk, napornega tedna, malih zmag in predvsem veliko neprespanih dni. Začetek srečanja. Življenje me je naučilo, da...

Če gremo odkljukat vse točke včerajšnje tekme, potem mislim, da neke težkega dela v resnici sploh nimam. Kako čudovita kulisa sredinega večera. Prvič po letih na domačo tekmo malo dlje…s pomočjo prijateljice…sedi pet. Prihod na igrišče. Čakanje na prijatelje na...

Kot oblaki, ki skrivajo sonce…kot tema, ki prinaša jutro. Kot žalost, ki postane jeza. Kot ponos, ki preraste v srečo. Jugi se ogreva. Kot dan, ki je po dnevu…da zapolni tisto misel…uspelo nam je. Pred ogrevanjem. Ne, uspelo mu je. In zadaj ima ekipo, ki mu z vseh...

Lekcije v življenju prinašajo trenutki, ki imajo vrednost. Ki imajo neka drugačna krila. Imajo drugačno energijo. Lekcije v življenju nas naučijo, da ko mislimo, da ne zmoremo več, da je to trenutek, ko pridemo do točke, ko smo pravzaprav šele začeli. Hvala! In začeli...

Včeraj smo bili priča neverjetni in predvsem nori prvi tekmi končnice našega odbojkarskega kluba Merkur Maribor. Šmorn v hiši. Če sem šla na tekmo že rahlo utrujena, sem z nje šla prebujena kot da bi spila nekaj energijskih pijač, par kav in s par kilogrami živcev...

Kapljice nežno šepetajo pesem pomladi, ko me pot pelje proti severni strani stadiona. Stopim iz avtomobila. Zastave. Od tu bom že šla peš, rečem. Skrijem se pod majhno streho in hitim do vhoda. Pogled z druge strani. Piramida. Na to se bom navadila, si rečem. Na vhodu...

Še enkrat bi te izbrala. Še enkrat bi šla vso to pot. Še enkrat bi bila ena redkih, ki sem hodila na težke tekme. Še enkrat bi uživala ob zvokih Lige prvakov. Še enkrat bi šla skozi to vse. Miki je pozdravil voditelja studijskega dela. Še enkrat bi 14 let nazaj...

Te dni, bi mi lahko rekli…vijol'čna pohodnica. Skozi čas. Življenja. Potovanja. Spoznavanja. Premetavanja preteklosti in iskanja prihodnosti današnjega dne. Hot dog. Kosilo po nogometno. Ko sem si danes po gostovanju privoščila kosilo in kavico, me je gospa vprašala...

Sprašujem se, ali je bolje biti neveden v svoji vednosti ali je boljše biti imun za vso vednost vednosti in kakšna je vrednost, ko ostaneš sam, ker ljudje ne razumejo tvojega glasu, ki kriči v tišini miru nevidne resničnosti? Prihod z vijol'čnimi tamalimi. Smo se...

Pet je kazalo na uri ko sem fotografirala luno ujeto v meglico pogleda nekaj korakov do kapelice na Piramidi. Nekaj čez šesto sem iskala Ljudski vrt skozi meglice pogleda z vrha šteng Kalvarije. Hvala, DARS! Po dolgi službeni poti, sva nekaj ur kasneje pozdravila...

11 let kasneje. Zgodba o meni. O nas. O njih. O tem. O onem. 11 let kasneje. Ogled zelenice. Po bitkah. Po zmagah. Po jezi. Po bolečini. Po spominih. Po na tisoče natipkanih besedah. Po na tisoče narejenih fotografijah. Je še zmeraj tukaj. Lepši skozi leta. Pošten....

Moja sreča ima veliko imen. Če ne bi bil teleskop tak zasnežen, bi svoj sedež s Kalvarije videla tudi to jutro. Otroški ponos, ko gre z nogometašem na igrišče in se mu uresniči največja želja. Utrinek kamere. Pozdrav prijateljev s spodnjega dela tribune. Prihod. Goli...

Poslastica. Nimaš kaj rečt drugega. Kapetana. Tudi če te prihiti dan, no, še večer, prihitiš v dvorano Tabor. Mladost in prihodnost. Salonit je že na drugi strani mreže. In veš, da bo lep večer. Ekipa Salonita. Želiš si tri, veš, da jih je lahko pet, dobiš štiri....

V resnici resnica sploh ni pomembna. Pozdrav z nasmehom. Samo. Tudi če je, saj ljudje vendarle vzamejo vedno to, kar želijo vzet, kajne? Prijateljstvo na drugi strani barve. Se ljudje kdaj poglobijo v resnico človeka, ali ga napadejo in sodijo, še preden ga poslušajo?...

Če me je kaj šport v življenju naučil, sta to dve stvari. Pomembna je pot, po kateri greš in ne cilj. Pobiralci žog obvladajo odbojko. In pomembna so prijateljstva, ki jih stkeš skozi leta. Bodisi s športniki samimi, ali športniki med seboj, bodisi navijači med seboj...

Ne vem koliko me poznate, ampak jaz se ogromno stvari bojim. Res ogromno. Globine, pa hude višine, pa neumnih ljudi in hudo se bojim leda. In z njim mi Piramida zadnje tedne ni prizanašala, jaz pa sem rojen štor in sem bila ustrezno pripravljena, da na onem zadnjem...