Kaplje padajo z neba in piha, da kapuca odhaja v svojo smer, ko hitim z mbajkom na kosilo.
Seveda še grmi in sprašujem se kakšno vreme me čaka čez eno uro, ko bom hitela proti stadionu gledat mojo Branko, ki se bo borila za jurja in mojega Svena s prijatelji, ki ga čaka zaključek nogometa preko NK Maribora. In to vseh 15-tih osnovnih šol.
Stopim iz Alfa in piha. Normalno. Že od petih me je neslo na vse smeri, naj slabih 12 ur vreme ne razočara.
V resnici mi je vseeno za vreme. Če me poznate, veste da zgodaj vstajam in ni bilo vremena, ki bi me ustavilo. Mogoče led, pa še to za to, ker se ledu res bojim.
Kljub temu, da sem delala tri hokejska prvenstva in smo imeli skupinsko fotografiranje zmeraj sredi ledne površine. Nikoli (na srečo) nisem padla, sem pa že dolga leta nazaj prav v prostorih ledne dvorane spoznala njo.
Danes je že moja Branka, takrat pa sva bili sodelavki, ki sva si pomagali skozi čudovito hokejsko prvenstvo. Izjemna ženska, ki je vmes zamenjala karierno pot, a kot njen mož, ostala zvesta hokeju.
Tu pa tam pa jo pot zanese v Ljudski vrt. Vijol’čno smo pač vsi okuženi, malo nori, a taki smo.
Ni čudno, da se je prijavila na akcijo Radia City z imenom Gol za jurja in bila izbrana. Kot edina ženska med ostalimi devetimi moškimi.
Zagotovo z največjo podporo na tribuni, čeprav ni zmagala.
Pomembno je sodelovati in Branka je to opravila z odliko.
Njena volja, zagnanost in še trening dan prej je dokaz, da je želela pokazat moč ženske noge in zaslužen aplavz je bil za to kako izjemno je dala vse od sebe.
S polovice je zadel samo eden. Aleš.
Izkazalo se je, da je Aleš eden tistih, ki se z nogometom ukvarjajo že leta in da je nedolgo nazaj gostoval v Ljudskem vrtu, jutri pa njegov klub praznuje okrogli rojstni dan in igrajo, se razume, proti NK Mariboru.
A preden so vijol’čni fantje igrali to prvo prijateljsko srečanje pred novo sezono, so v Ljudskem vrtu gostili prav posebne goste.
Več sto jih je bilo. In bilo so polni otroške nagajivosti, iskrenosti in veselja.
Preden so dobili zaslužen sladoled, so najprej dočakali mimohod za vse nas na tribuni, potem pa jih je čakalo streljanje na gol.
Z vsake šole je tekmoval po eden, zmagovalec pa je prišel iz Osnovne šole Bratov Polančičev. Zmagovalci so bili vsi in njihove gole smo pospremili z velikim aplavzom.
A največji aplavz je sledil malo kasneje. Nogometaši NK Maribora so se namreč pomerili z enajsterico teh otrok. S sodniki, kapetanoma, vse po pravilih.
Dokler niso postopoma bili na igrišču prav vsi otroci in premagali ekipo 4:1. Edini gol za prave nogometaše, ko je je rekel naš Sven, pa je zadel Marcos Tavares.
Bila je res čudovita tekma, polna smeha, navijanja, pozitivne energije. Bilo je res tako zelo, zelo lepo.
Pristna energija vseh treh tekem je bila tako nalezljiva, prijetna. Navijali smo za vse. Vsem smo želeli gole, vsem smo želeli sreče, smeha, zabave, vsem smo želeli, da si uresničijo sanje, ko so na sveti travi in dajo ta prelep gol ali pa samo preprosto uživajo v igri.
Bili sta slabi dve uri, ki ju nikoli ne bomo pozabili. Ker smo bili skupaj, ker smo se imeli radi, ker smo lahko zaploskali vsem tem otrokom, ker smo mahali, ker smo se smejali. Ker smo bili vijol’čna družina, ki je res nima vsak.
Hvala vsem sponzorjem, ki ste to omogočili, hvala Klemen Kosi za prelepo gesto in hvala vsem, ki sem vas srečala na vaši poti. Hvala še Igluju za zmeraj prijaznost in ustrežljivost in Mbajk, da imam čudovito prevozno sredstvo tudi domov.
Bil je prelep popoldan. In če sem začela z vremenom. Pa naj še tako končam.
Lepo je zahajalo sonce, ko sem se počasi poslovila od čudovitih trenutkov našega lepega centra mesta.
Prijatelji, hvala za vse. Denis, Regina, Sven, Vesna, Davor in na koncu še Tadej.
In seveda ena in edina…Branka. Ponosni smo, da te poznamo. Pogum, ki naj bo nalezljiv. Se vidi, da si v hokejski družini doma.
Ko boste kdaj iskali smisel…se spomnite, da je skrit v majhnih nogicah, ki lovijo pot do gola…da ga zabijejo Ažbetu Jugu.
In to se pač ne zgodi vsak dan. In tudi vsem ne rata.
Z ljubeznijo.
Naj bo cela sezona tako polna ljubezni.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić