Meni ljuba prijateljica mi je pred tekmo dejala, da nas življenje vedno preizkuša. In za nami je teden velikih preizkušenj.
Velikih bitk, napornega tedna, malih zmag in predvsem veliko neprespanih dni.
Življenje me je naučilo, da naj se naprej spoprimem s šokom, ko pa to premagam, pa je čas, da se borim. In borimo se.
Včeraj po tekmi sem izvedela, da življenje ne izbira po letih, po mladosti, ampak lahko tako šokira, da ostaneš brez sape.
Zato naj bo misel, da moramo biti hvaležni za vsak korak, za vsak nov dan, ker nas lahko bolečina, žalost in predvsem nova borba, čaka na vsakem koraku.
S tabo smo, Grega in to bitko bijemo s tabo do srečnega konca.
Ki se je odvil tudi včeraj na stadionu Ljudski vrt, kjer se je hladno vreme pomešalo s kapljicami dežja in kjer je lepo število navijačev, tudi nekaj gostujočih, videlo res lepo srečanje.
Mojstrovine Jojota so vedno paša za oči, poteze posameznikov potegnejo naprej, izkušnje se pomešajo z mladostjo in tako so Marko, Marin in Ivan odločili tekmo, ki pa je končni rezultat dobila šele ob koncu tekme.
Od kod in kako so dobili tisti penal s hudim zamikom, vedo samo oni.
Da nimamo nule zadaj, vedo samo oni.
Videla sem Maxa kako je razlagal sodniku to potezo, vendar kot da je že kdaj kaj štelo kaj je rekel igralec in njegova bitka proti vsem vidnim in nevidnim kameram.
Večer je bil res poln akcij, ogromno znanja in predvsem navdušenje, da je lahko nogomet spet tako lep in zabaven.
Pa še tak luštno darilo sem dobila. Moja Anita in njena prijateljica sta ušpičili posebno presenečenje. Ki je trajalo že nekaj dni, kar pomeni, da še nismo vedeli, da je stanje z našim mačkonom resno.
Njegovo zdravstveno stanje ni takšno kot bi moralo biti in zato bom vesela vseh vzpodbudnih misli in lepih želja, ki jih v teh dneh nujno potrebujemo.
Vsak dan je velika bitka in verjamem, da nam bo korak za korakom počasi uspelo.
Kot nam je uspelo tudi po tekmi. Ko smo ostali skoraj do polnoči. Pozdravili, kako rekli, se nasmejali, izvedeli kar nikoli nismo pričakovali in jih na koncu le dočakali.
Devet let že čakam na severu, pa se je zgodilo, kar se ni še nikoli. Odšli so sodniki, številni igralci Maribora, trenerski štab kluba, a gostujoči avtobus kar ni in ni zaštartal.
Dejstvo, da smo bili doma okoli polnoči in smo šli hitro za njimi pove kako pozno so dejansko odšli.
Upam, da je bila pot varna in uspešna.
Kot je bila moja to praznično nedeljsko jutro.
Hvala za lep večer, hvala za krasne trenutke s prijatelji pred, med in po tekmi. Hvala za kapljice dežja, čudovite trenutke in veliko posebnih besed.
Pa še nove navijače bomo dobili na družinskem sektorju. Kako je to lepo slišati. In videti. Hvala vsem igralcem, ki vedno znova osrečujete domače navijače tako ali drugače. Njihovi nasmeški so nepredstavljivi.
Naj bo nov teden poln novih malih zmag, uspehov v srcu in predvsem vsem želim veliko zdravja. Bijemo bitke, da jih zmagamo.
Ker niso prve in ne zadnje, a predali se nikoli ne bomo. Ko smo skupaj, ljubezen zmeraj zmaga.
In tudi tokrat bo.
Užijte sonček, užijte srečo in ljubezen.
Z ljubeznijo.
S kančkom nostalgije v srcu.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić