Brat bratu brat

Kolo, brez kolesa, kolo. Sever.
Kokice. Magnetki. Prijatelji. Smeh. Debate.
Štange. Obrambe. Gol. Navijanje.

Masaker. Brata Repas.

Dobre misli za oba Gregeja.
Zmagi odbojkaric in odbojkarjev za dvakrat tretje mesto v državnem prvenstvu.
Fuzbal.

Če kratko povzamem včerajšnjo tekmo, lahko rečem le, da je bil večer, ki smo si ga želeli.
Vreme je bilo fajn, tak da sem del poti le prišla s peciklom. In to celo tak, da sem šla mimo severa do bivšega doma. Bilo nas je glih nekaj tistih, ko bomo tak vedno tam čepeli ne glede na to kako se bo končal derbi.

Pa midve z mojo novopečeno Poljakinjo in še prijatelji, ki so naju prišli pozdrav skozi čas tekme in po njej.
Bil je lep večer. Ko se je orosilo oko ob pogledu na prihod kapetanov. Brata. Marsikaj videla. Ampak da bi si nasproti kot kapetana stala brata pa še nikoli. Izjemno, lepo, plemenito.

Ampak ta tekma ni imela samo izjemnih šans Maribora, gola številka osemnajst Žana Vipotnika, imela je tudi prehudo igranje nasprotnikov. Pravzaprav je izstopal samo eden. Tekmo je končal predčasno, pa če bi jo že veliko prej, bi bilo za vse lažje. Provociranje tribune in predvsem Viol, pa menim da se za nobenega igralca ne spodobi. In prosim, ne se mi zgovarjat na mladost pa ne vem kako željo pa ne vem kaj še vse. Na takšen način se nogomet ne sme igrati, ko si izključen, pa tudi ne obnašati do publike. Drugič predlagam, da se ga da v predor in mu podari tečaj obnašanja, ker to ni bilo za nikamor. Sicer pa je karton v prvi minuti bil dokaz, da bo tekma predvsem namenjena temu, da upamo da vsi ostanejo celi, sploh tisti, ki igrajo na najbolj visoki ravni. Na trenutke smo se za to bali.

Drugače pa je z vedno atraktivnim nasprotnikom tekma uspela, bila je polna vsega. In končno je v tej sezoni zmagal Maribor, kar nas je res iz srca razveselilo.

Žal še vedno ni najboljših novic za našega zlatega fotografa Gregeja, zato vas vse vljudno prosim za lepe misli, molitev, za pozitivne želje temu izjemnemu fantu, očetu, možu, sinu, prijatelju in vsemu kar spada zraven. Lepo vas prosim, bodimo skupaj v tej skupni ljubezni, da bo Grega ozdravel v najboljši možni obliki in da ga bomo kmalu lahko spet srečala iz oči v oči.

Naj bo druga lepa misel še za našega nogometaša Gregorja, ki je na srečo že iz bolnice, vseeno pa ga čaka dolgo okrevanje in mu želimo iz srca vse najlepše in najboljše, da čim prej vidi tudi zelenico Ljudskega vrta.

Naj bo tretja misel še za našega kosmatega mačkona, ki zadnje tedne bije bitko, ki je prišla izjemno nepričakovano, a še vedno verjamem v čudež. Vedno sem verjela v čudeže.

Ker čudeži prinašajo prijatelje, mir v srce. Lepa jutra. Prijetne večere. Srnice in kužke. Mucke in popolne tujce.

A tudi stiske roke nogometašev. Prijazne besede in krike bolečine. Žalosti in jeze. A tudi misli upanje in želje, da bo še vse dobro.

Bilo je res lepo. S kokicami, magnetki, spomini na derbi in na koncu še želji po čudovitem dopustu.
Hvala Biserka in Teja za prevoz domov. Res smo ostali dolgo. A ko pride Marcos Tavares, z njim pride sonce in zdi se, da cel stadion in okolica zažarita. In pride ljubezen.

In naj še ob koncu tega bloga, kjer je res težko pisat o čem slabem, ker je bilo na tribuni res krasno vzdušje, na igrišču pa so vijol’čni bojevniki pokazali karakter, omenim še dve meni ljubi ekipi.
Odbojkarice so v Hočah dobile tudi drugo tekmo in osvojile tretje mesto, odbojkarji pa so zmagali po preobratu v Kranju in tudi osvojili tretje mesto. Iskrene čestitke čisto vsem in poklon za pestro, zanimivo in dolgo sezono.

Ki se počasi končuje tudi v nogometu. Za nami je 32. krog sezone. Imamo še dve prvenstveni tekmi zunaj in dve doma, še vsaj eno pokalno zunaj, a računamo še na dve.

Že zdaj lahko rečemo, da je bila res turbulentna, zahtevna in zelo naporna sezona, a naša, zabavna, na trenutke polna cmokov v grlu, solz in nerazumljive žalosti.

Na še te zadnje tekme vse gre predvsem po varnih poteh, brez poškodb, predvsem pa da se bomo še naprej imeli skupaj fajn ne glede na to kaj bo prinesel končni rezultat na lestvici.

Hvala vsem včeraj za krasna druženja. In hvala za lepe misli okoli Mejota. Naj se vam vrača dvojno. Res smo iz srca hvaležni za vse, kar ste storili za nas v teh zadnjih tednih.

Moja vijol’čna družina je izjemna.

Danes sem nekje na poti iz rok nehote spustila kapo, čisto navadno skoraj vijol’čno kapo. Če jo kdo najde, bom vesela, da se mi oglasi.

Nedeljska. Ponosna. A zmeraj v srcu z vsemi, ki rabijo ljubezen.
Z ljubeznijo.

Še vedno desetprstno.
MalaMo. :*