Select Page

Neurje včerajšnjega zgodnjega jutra je pustilo sledi. Velike. Polomljene. Boleče. Uničene. Polne bolečine in gorja. Včerajšnji dan je bil preizkus človeške zmožnosti kako preživeti naravo. Nad njo preprosto nikoli ne bomo imeli moči.

Ko prideš preden se prižgejo reflektorji. Lepota naša.

In včeraj zvečer se je zdelo, da nam je zmanjkuje tudi na igrišču.

Meni tako ljuba Kalvarijo. V dežju s C2.

Tako je lilo, ko sva prečkala Koroški most in tako ni nehalo lit, ko sva iz avta vlekla staro marelo…če je po tekmi več ne bo…in misel…mogoče bi šla po par poceni marel za enkratno uporabo za take večere, kot je včerajšnji dejansko bil.

Merti in žoge.

Prijaznost, ko sva med lužami iskala ograjo in po vzhodni ploščadi zaradi hot doga pristala na dolgem čveku sektorja c2. Nasmejali, podebatirali, potem pa vsak na svoji strani najlepšega stadiona pogledali tekmo prvega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo.

Miki v novih dresih.

Kaj smo videli? Dosti, premalo, vsega i svašta in ja. Videli smo nekaj, kar še nikoli nismo. No vsaj jaz nisem.
Njihov gol? Stoj in se čudi. Od nikoder. In verjetno najlepša in edina stvar, ki so jo gostje z Malte pokazali. Birkirkara.

Jugi je tudi prišo malo preverit dež in travo.

Tako sem si jo želela. In pazi kaj si želiš.

Zadaj pa je žarelo nebo.

Recimo finskih sodnikov ne poznam. Ne vem če jih želim spoznat po včerajšnji tekmi sicer. Ker ne vem kako sojenje imajo tam, samo predvidevam, da preden tam par ljudi izključijo, jih pred tem v bolnico zapeljejo. Na preglede vseh možnih delov telesa.

Rezervisti so imeli poseben trening.

Če se je začetek srečanja zdel soliden, je zgubljeni kompas prerasel vse okvirje igre.

Postavi na igrišče.

Ko smo izenačili, je bilo noro. Še nekaj bolj norega je bilo, ko se je naš igralec zagnal v gol po žogo, ker se mu je mudilo dat še en gol in za njim so se vsipali vsi po koloni.

Desetka je šel malo po svoje. In pol po svoje še zadel.

Sicer tega petelinjenja je bilo čez celo tekmo vidno preveč in nihče ni tega pravzaprav prav ustavljal. Zdaj ne vem al je bila fora v sponzorju al pa samo barvi dresov, ampak obnašanje navijačev je bilo na zavidljivo višji ravni kot njihovih igralcev.

Jih znate vse naštet po imenih?

Imeli so svoj šov, ker so ga lahko imeli.

Zlata deklica med sodniki.

Golman žoge celo večnost ni spustil na igrišče. Večkrat. Če mene vprašaš bi pri nas bil zunaj po nekaj minutah. Ampak to ni bila plt, zato smo morali sledit trendu sodnika, ki je bitko s padalci izgubljal iz minute v minuto. In to dobesedno padalci.

Skupinska fotografija.

Skoraj ob vsaki prekinitvi pri njihovem golu so padali. Saj ne vem al isti, al so si tiste krče pač izmenjevali. Zdelo se je, da zadnjih 30 minut nihče več ne more niti prav hodit in izkoriščali so lahko prav vse, ker jim je bilo to tudi dovoljeno.

Kapetana. Različna da bolj ne bi mogla bit.

In ko je bilo tekme konec, se seveda prerivanje ni končalo. Kaj točno se je dogajalo na igrišču in potem v tunelu vedo drugi, jasno pa je, da so se manire tudi po koncu tekme nekje izgubile.

Marin ni razumem. Nič bat, mi tudi ne.

Kaj se tiče naših fantov v novih, moram priznat lepih dresih, a še vedno dresih brez rumene, je treba rečt, da so garali in se borili proti živčnem sistemu Maltežanov, ki je uspeval več kot vrhunsko. Ko je začel izgubljati živce vedno miren Ivan, ti je bilo jasno, da bo remi ok in da bomo na malteški hici lovili napredovanje. Ker saj vemo, da po novih pravilih brez zmag tak ne moreš naprej it in gol v gosteh v resnici nič ne pomeni, če doma igraš brez golov.

Sodnik je čas povelje.

Bilo je res pestro. Tudi na tribunah. Navijanje je bilo krasno. Za »vstanite se Štajerci« je bilo verjetno še prezgodaj, drugače pa se je od ene 30. minute videlo kakšen tip publike je tokrat na tribuni. Točno takšen tip publike je potem bil tudi na spletu. Eden se me je, priznam dotaknil. In načeloma grem mimo, danes pa ga bom tu omenila kot vzorec sramotnega navijača našega mesta. Napisal je namreč, da jutri pri njih pobirajo smeti in naj se naši igralci zraven teh smeti postavijo.

Arnel je potem le izvajal kot.

Tako, tu smo. Točno tu smo.

Po golu Ivana. Scena za učbenike.

Mi, ki imamo radi to ekipo, smo videli nekaj, kar smo pogrešali. In bilo je lepo. Hvala strokovni štab za krasno sestavljeno ekipo in predvsem veliko mirnosti. Včeraj je bila to velika preizkušnja za vse pregrete glave. Ponosni smo na vas, zelo dobro ste opravili svoje delo. Vsaka čast. Lepo je bilo gledat takšen Maribor. Uživala sem, pa vedo vsi kako zelo zaspana sem bila po res dolgem in napornem dnevu.

Po ragbijevo je zmagal Marko.

A moj stol ima super moč in super lepo je bilo. Tako da si je človek ob polčasu tudi zapel. Po povabilu na EYOF, katerega bom tudi sama prostovoljka na področju medijev.

Mcdonals dotiki. Urata ni bil navdušen.

Lepo je priti domov, lepo je biti del tega norega kaosa. Lepo je bit del te vijol’čne družine. Lepo je verjeti.
Hvala za krasen večer, za prijetno druženje tudi po tekmi. Po dolgem času sem srečala moja dva prijatelja K&M, ki sta bila daleč največji faci večera, čeprav sta bila najmlajša.

Končni rezultat.

Do prihodnjič, prijatelji. Ko si spet stisnemo roke. Ko smo skupaj eno.

Pozdrav Violam.

Ne glede na vse, res nam ne gre slabo.

Talent ima ime.

Dajmo se nasmehnit.

Marcel. Oboževalka sem. Cenim garače in hvaležne ljudi. Zmeraj.

Saj vendarle še imamo zobe. 😀

Dejansko so čakale lastnike še krepko zjutraj.

MalaMo. :*