Hej, ti! Prišel si med vijol'čne...

Nekaj kapljic se je spustilo z neba ko sva zapuščala stavbo nacionalne televizije. Nekateri so odpirali dežnike, midva pa sva hitela proti parkirišču zraven železniške postaje, ker parkirišče bližje (seveda) ni bilo prosto. Gledala sva na uro in preračunavala koliko...

Trenutki se zarežejo v srce. Končana je. Še ena od mnogih.Zaprli smo vrata stari, da čez slaba dva meseca odpiramo vrata novi.Za mano je sezona, ki jo kljub vsemu kar sem doživela in preživela, dajem v enega lepših spominov. Pustila bom ta lepše in slabše dajala v...

Izjemen privilegij imam v življenju, da sem jih spoznala. In izjemno počaščena sem, da jim danes lahko rečem moji prijatelji. Igrala za otroke. Uspešnica. Skupaj smo doživeli res vse. Bili smo, ko smo jokali ob največjih uspehih in se tolažili ob porazih, bolečinah,...

Kako lepo je vedno znova priti v mesto, ki ima v grbu sonce. Sonce, ki prinaša nasmehe ljudi, prijazne kužke, ki delijo poljubčke, srečne obraze, ki svoj obraz dajejo življenju. Bonifika, dober dan! Koper. Tudi to sezono ga podpisujemo kot zadnje gostovanje sezone,...

Vse je šlo po planu. Moj super šofer. Štemplanje na vhodu. Prijatelji vsepovsod, ampak vsepovsod in ni jih zmanjkalo. Sončno vreme. Veseli ljudje. Optimizem. Smeh. Dobra volja. In pol si se komaj namestil in se je začelo. Prihod s tamalimi. V resnici je bilo na...

Sledi jutra puščajo korake neizrečenih besed prekrasnega dneva katerega zgodba bo napisana čez nekaj tednov. Ko bom več opazovala in manj govorila, ko bom nasmejana, a bom to skrito skrila. Midva z Rulotom. Kar včeraj morda vendarle nisem prikrila. Ko sem malo...

Lahko si pripravljen na vse, a na koncu se tvoj karakter prepozna po tem kakšen si, ko pa nekaj vendarle ne gre po tistem tvojem scenariju. Ta prva. Že leta in leta ničesar več ne pričakujem. Planiranja imam točno toliko kot moram imeti. Vedno se zavedam, da lahko...

Drage naše odbojkarice, v vseh pogledih ste kraljice in hvala vam za včerajšnji večer, čeprav ni bil tako uspešen, ko smo si želeli in upali. A smo dihali z vami. Želeli smo si z vami. Navijali smo z vami. Bobnali smo z vami. Verjeli smo z vami. Ogrevanje. Drage...

Ena tistih sobot, ko si preprosto hvaležen.Za super parkirišče blizu stadiona, ker si vedel, da je vse skupaj varno. Popoln v svoji veličini. Za to, da ni deževalo, ko si hodil proti stadionu in te ni skrbelo, da bi kdo odnesel dežnik (ker je legendaren, pa ga ne bi...

Ponedeljek, Veliki, bi lahko imenovali ponedeljek, ki je zaznamoval ta res vrtiljak čustev, ki so se nabirala v res dolgem in zelo napornem nogometnem mesecu. Vhod. Včasih se celo zdi, da sploh ne veš kdaj je bilo pravzaprav drugače. Preblisk zelene barve ali morda...

Kaj si ti ja nor (malo)?!Izjemnosti, vztrajnosti, predanosti in predvsem nepopustljivosti včeraj v Dvorani Tabor ni bilo videti konca.Ko misliš, da je že vse končano, se je pravzaprav dobro šele začelo. Fokus. Če misliš, da si že zmagal… premisli še enkrat.Mariborske...

Zdi se kot privid nekje v daljavi pozabljene sence junakov, ki so odšli.Mi smo, kot plavajoča reka prišli tiho, a se spremenili v divjo vodo, ki je postala jezero.Na gladini sem mirna. Po moji srčnosti se sprehajajo želja, ljubezen in pogum. En čudovit zaslon s...

Kdo sem, ko trgam s sebe vse koščke neprespanih noči in juter, ki delujejo, kot magnet na meglen pogled?Kdo sem, ko za seboj nosim prtljago preteklosti in senco lunine ljubezni? Pred ogrevanjem. Kdo sem, ko v oblakih iščem košček izgovora, da mi pošlje mavrico?In kdo...

Ko sem malo pred polnočjo včeraj znova odprla domača vrata, sem vedela, da je pred mano kar krut ponedeljek.Kako noro, da imaš tako rad fuzbal, da je nov dan vseeno malo »odvisen« od tvojega včerajšnjega norega večera. Vabilo. Po dobrih treh urah spanja sem bila...

Je tako težko vzpodbujat mlade nogometaše? Je res tako težko priznati, da si zaslužijo priliko zaradi svojega dela, garanja, odrekanja? Kot tisti, ki so 10, 20 let pred njimi?Ali je res tako težko biti prijazen do človeka, ki sedi s teboj na tribuni in je ženskega...

1826 dni.Pisal se je prvi april 2020. Zgoraj 1.4.2020, spodaj 1.4.2025. Po intervjuju sem šla. In hodila sem. Počasi. A sem šla. Začela sem s Kalvarijo, stopila na Mestni vrh in končala na Piramidi. Po tisti šuma strmini. Kot da bi poslušal parno lokomotivo. Meni...

Sobotni večer je bil namenjen odbojki.Čeprav je te dni časa vidno premalo, sem hitela v dvorano in se skoraj »zložila« med »novimi« vrati, a pravi čas prihitela na meni ljubo klopco, kjer sem s sebi ljubim kompanjonom pogledala prvo tekmo četrtfinala prvenstva....

»Če ti je namenjeno, bo zmeraj našlo pot.« Tolikokrat slišane besede kot meni tako ljuba »Moraš prid'n bit.«Naši koprski prijatelji so se na nedeljo, leto dni kasneje, znova oglasili na prvenstveni tekmi v Ljudskem vrtu.In imeli smo. Kdo sem? 🙂 Najprej nismo imeli....

Pa je šel. Da so odhajali.Ko je začel, je končal šele ob zadnjem aplavzu. Ogrevanje. Bobne ima rad. In to ekipo. Tako zelo. In ko se počuti zmagovalno, bo zanjo vse naredil.Tudi včeraj je.Tako želel si je. Ker vsi, ki smo si bili včeraj tam, samo si z njim želeli....

»Smo doživeli kaj hujšega,« odgovorim gospodu, ki se »spotakne« ob naš poraz po včerajšnji tekmi.Ni bi edini. Kapa me je »izdala.«Lahko bi jo dala dol, saj vendarle ni bilo tako mrzlo. Kljub tistemu »bi dež, ne bi dež« vremenu, bi gladko lahko zvozila tekmo brez nje....

Nov začetek. Ali morda konec? Ne vem. Resnično ne vem.Vendar današnji derbi me je toliko naučil in od njega odnašam danes res dobre lekcije.Da imam dobro intuicijo vem že leta, danes pa sem spoznala, da ji bom sledila vedno, ko bom vedela, da ne sme bit...

Vijol'čni utrinki, moja ljuba zgodba, vse najboljše za 13. rojstni dan. Moje sonce. Zrcalo moje zgodbe. Danes je datum, ko je nekega večera, leta nazaj, verjetno ob takšnem času kot zdaj, nastala zgodba o navijačih, o prijateljih, o neznancih, o sreči, bolečini, o...

Nekje v daljavi se vidijo oblaki. Nekje blizu se vidijo kapljice. Žoga gre. Konji že odhajajo delovni soboti naproti. Trenerja tudi. Na vhodu občutek pustne sobote.Domžale, vedno radi pridemo. Nogometaši pridejo. Vse se je zgodilo tako počasi, ker se prave stvari...

Za toliko sem hvaležna, ko pišem te vrstice. Prihod na igrišče. Za čudovito jutro in krasno dopoldne. Prihodnost je v ženskih rokah. Za fantastično kosilo in prijaznega šoferja avtobusa, ki me je pripeljal skoraj do stadiona. Kulisa zahoda. Za prijatelje pred, med in...