Nekje sredi točke obstaneš. Eni stoje spremljajo zadnji dve točki. Eni se zibajo na svojih sedežih in čakajo kaj se bo zgodilo. Eni mogoče celo gledajo stran. Eni so zašvicali samo zaradi tega, ker so tako nestrpni.
Točka za 15:13 se servira. Udarci po žoga. Napad. Zmaga.
Nekje v ozadju slišiš Perota kak spušča nore zvoke zmagoslavja, vsi smo na nogah in odbojkarji slavijo zmago v prvem krogu CEV Challenge Cupa.
Adijo svet! Adijo vse skup! Kaj je te to bilo?
Smo sivi in živi? Smo veseli in bi himno ekipe zapeli?
Vse smo. Himne pa tak spet ni bilo. Da bi jo zapeli.
Večer je bil res dramatičen in dober za kako poglavje v dokumentarcu o tem kako je nepredstavljivo lahko še bolj noro.
Prvo tekmo so odbojkarji OK I-Venta dobili na gostovanju 1:3. In doma se je vse spet začelo znova. In to dvakrat.
Končni rezultat druge tekme je bil namreč 1:3 za MOK Dinamo Zagreb in sledila je drama po drami.
Zlati niz je bil paša za oči, pa fajn, če si na nevtralnem terenu. Odbojka, vredna atmosfere, ki smo ji bili priča. Za njo pa, zgoraj omenjeni Pero, ki zrihtal, da smo se šli mehiški val. Da smo se naučili vsa imena odbojkarjev, ki so servirali. Naučil nas je tudi nekaj novih pravil. Ko pa kaj ni štimalo pa smo si sami razlagali, ker pač so tudi pravila taka.
Bil je res fantastičen večer čudovite energije. Navijanje je bilo izjemno lepo, mladi so pokazali kaj zmorejo z zvočnikom in bobnom. Mi pa smo potegnili z njimi. Ker ko te potegne energija, nimaš ti tu kaj, da se ustaviš.
Veliko borbe je bilo in vsi se učimo od svojih napak. A na koncu zmaga to, da si dal vse od sebe. Se boril za vsako točko in tudi po občutku nemoči vstal, naredil kaj je bilo treba in iztisnil iz sebe vse kar si mogel.
Mladost z izkušnjami je včeraj pokazala karakter. In to kakšen. Na čelu ekipe pa On.
Gospod je in zasluži si, da ga omenim, ker je izjemen. Ne samo kot igralec, ampak tudi človek. Žiga Donik, tisti, ki drži luft nad gladino, tisti, ki se dvigne v višino. Tisti, ki se bori za ekipo, tisti, ki mu je mar za vse skupaj in ki pomaga vzgajat te krasne otroke. Ker ta ekipa ima toliko znanja, energije, ljubezni do odbojke. Poezija, ko vdarijo po materialu in se odločijo, da bo izključno in samo po njihovo.
Včeraj so se zagotovo naučili, bodo kaj spremenili. In ja, čez nekaj let bodo številni videli svet. Naš aplavz včeraj je darilo za njihovo prihodnost.
Lepo je bilo videti toliko ljudi in prekrasno energijo, ki se naj v soboto ob 20.00 ponovi.
Ta ekipa si zasluži najboljšo publiko in izjemne aplavz.
Do sobote. Nekatere se v dvorani Tabor srečam že jutri. Pol pa še nedelja, ob 15.00, Ljudski vrt. Vikend bo polno zapolnjen.
Bodite igralec več. In ne pozabite na letno karto. Sezona bo še dolga. Odbojke pa za dolg spisek.
Mežikam. 😉
MalaMo. :*













Foto: Dejan Laketić