Tam nekje, na oni klopci, ko preštejeva nekaj stopnic, se znova srečava.
Ko bo ura znova odbila, in ti boš tam. In jaz bom tam. In pridejo prijatelji. In pridejo iskreni, topli aplavzi. Pa glasne vzpodbude.
Pa tiho upanje. In on, ki mu s kapo na glavi ni vseeno. Pa ona, ki na daleč opazuje svojo ljubezen. Pa tisti starš, ki je leta in leta verjel v svojega sina, ki spodaj ponosno doseže eno od mnogih točk.
Pa nekdo, ki ga pozabijo učiti bontona in ona, ki se ji to zdi fajn. Nekdo tam na vrhu, ki bo naredil prispevek. Izza ovinka prihaja še glavni med radijci. Nekje bližje parketu ponosna babica prispeva najbolj iskren aplavz večera.
Odbojka našega mesta je tako fascinantna, tako drugačna zgodba. Je tisto, ki daje mestu tisto pikantnost, ki jo potrebuje. Ima tisti del, ki mu rečeš… ej, brez nje preprosto ne morem.
Včasih mogoče spremeni okus, včasih mogoče ni tako sladka ali pekoča. In na koncu je mogoče samo res dober šmorn. Ki ga, samo mimogrede, res fejst pogrešamo. Pa tudi Babi Šmorn smo pogrešali. Pridi in se vrni, ker ni isto brez tebe.
Ker ko so luči naravnane, ogrevanje končano… se začne odbojkarska zgodba vredna televizijskega prenosa.
Bili smo priča fantastični odbojkarski predstavi, večeru izjemne odbojke in predvsem večeru, ko so ti izjemni talenti mariborskega odbojkarskega kluba pokazali kaj delajo cele dneve v telovadnicah. Ker to, kar smo videli včeraj je bilo res veličastno.
Razumem. Je še prostor za učenje in garanje in vse še vse ostalo. Ampak dajmo razpucat. Na drugi strani je bil slaven Calcit Volley.
Nobenega strahu pred nasprotniki, nobenega drugega izraza kot samo spoštovanje do igre in dela, ki ga opravljajo.
To je bil večer, ko so, v napetih končnicah dobili vse tri. In fantje so si ta 3:0 tako zelo zaslužili, ta aplavz tako zelo prigarali. In naj dodam: zaslužili so si več gledalcev in upam, da je včerajšnji prenos pokazal to, da si mariborski odbojkarji zaslužijo prenose, več pokroviteljev, več denarja in predvsem več medijske pozornosti. Včeraj, znova ista pesem: Televizija Maribor in Radio Maribor.
In to dva medija, ki bi ju tako radi ukinili. Pa kdo bo poročal s takih tekem, če jih ne bo več? Kdo bo govoril o vsem tem talentu, če jih ne bo? Kdo bo prepisoval njihove zvočne zapise in kdo se bo boril za mariborski šport, če se to konča?
Lepo prosim, dragi mediji. Pridite kaj okoli. Županski kandidati so bili v vip prostorih Ljudskega vrta na soočenju, tak da niso imeli časa prit se pokazat, mi pa ko pridemo samo s srcem navijat, pa se pač borimo za to, da imamo to čudovito možnost gledat fantastično odbojko, čeprav moramo kdaj vmes povzdignit glas pa ne samo, ko dajemo moč igralcem na igrišču, ampak tudi zato, ker prijatelji od prijateljev ne razumejo, da smo tudi mi prijatelji od prijateljev, malo starejši in malo bolj spoštovanja vredni.
Hvala dragi OK I-Vent Maribor. Do prihodnjič. Ker vem, da boste znova za vsako točko imeli svoj korak, svoje razumevanje in vsak pomemben statističen podatek.
Mi, mi bomo za vami stali tudi takrat, ko bo žoga šla na črto, čeprav napačno.
Lepemu večeru hvalnico pišem, in se pod blog 1425 še enkrat znova podpišem.
Mežikam. 😉
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić