Select Page

Nekje v daljavi se vidijo oblaki. Nekje blizu se vidijo kapljice.

Žoga gre.

Konji že odhajajo delovni soboti naproti.

Trenerja tudi.

Na vhodu občutek pustne sobote.
Domžale, vedno radi pridemo.

Nogometaši pridejo.

Vse se je zgodilo tako počasi, ker se prave stvari nikoli ne zgodijo hitro.
Niko za rezultat prvega, Benjamin, Pijus in Ali za rezultat drugega.

Pozdravijo.

Mlada in zagnana ekipa iz Radomelj je pokazala, da se to tekmo ni prišla predat.

Se fotografirajo.

Borili so se do konca. In čestitam jim, da se nasprotnika niti za sekundo niso ustrašili.

Kapetan se rokujeta.

A kvaliteta je bila danes na naši strani.
Gole si bomo pogledali večkrat. Ker so bili za zgodovino.

Fantje vzpodbujajo.

Samo, vseeno te imamo radi.

In se veselijo.

Ko se nogomet konča, smo prijatelji.

Vmes doživijo kak padec.

Stiski rok tistih, ki jih obožujemo in prijazna izjava mladega strelca.
Tekma, ki je bila, da je bila.

Poslušajo nasvete športnega direktorja.

In ostala.
Konjčki so opravili svoje delo. Z velikim srcem sem jih opazovala med polčasom.

Pogledujejo.

Želela bi si več ljudi na tekmi. In da bi prvo slovensko nogometno ligo spremljalo več gledalcev. Včasih smo privabljali množice, zdaj pa nas je skoraj več kot njih.

In se sprašujejo.

Tekma se je končala. Nekaterim izjavam smo uspeli prisluhnili.

A veselje nima konca.

Naučili smo se kakšno novo pravilo.

Sreča je nalezljiva.

In potem smo se vrnili tja, kjer smo včasih bili bolj pogosto.
Lukovica. In slavna pica, ki jo imamo tako radi.

Veselje se šteje.

In med tem ko čakava, njo čaka kava.
Ko naju opazi, naju je tako srčno vesela. Že dolgo se nismo srečali. Poveva ji, da se vidimo junija in pove nama o planih, ki prihajajo.

In dodaja.

Zlata moja najljubša glasbenica, hvala, ker si.
Današnja pot ne pelje takoj domov.

Ker ti objemi so tako pristni.

Čaka naju pokopališče v Rušah.

Hvaležnost ima ime.

Dragi prijatelj, vedno ko gledam tvoje ime na spomeniku pridem do istega zaključka: življenje preprosto ni fer. Pogrešamo te in nikoli te ne bomo pozabili.

Rezultata in ure žal ni bilo.

Ta zmaga je tvoja. In če kaj vem, vem kaj vse si mi danes poslal.
V torek nazdravljam tudi tebi.

Sreča pa se je nadaljevala tudi po tekmi.

V torek, ko je dan pokalne tekme in dan, ko točno ta blog praznuje 13. rojstni dan.

Učenec in učitelj sta se srečala na zelenici.

Tortice verjetno ne bo, se pa srečamo na tribuni.

Slavje pa se je nadaljevalo pri Violah.

Vsakega, ki ga bom srečala, bom zmeraj vesela.
Hvala vsem, ki ste prišli v Domžale in vsem, ki ste navijali doma.

Skakali so vsi.

Zvestoba ostaja. Ime nas krasi. Grb imamo v srcu.

Brat je bratu bil spet brat.

Trenutek spremeni v nepozaben utrinek.

Soudani je pozdravil prijatelja.

Najdi sonce nekje med temi lepimi oblaki.

Portret mladosti. Niko.

MalaMo. :*

Utrinki vijolice
Pregled zasebnosti

Moj blog uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču.

Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika, ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.