Select Page

Ne bom žaljiva. Ne bom nesramna. Še naprej se bom borila. Še naprej bom verjela. Še naprej bom ploskala. Še naprej bom hodila na domače tekme in gostovanja. Še naprej bom z veseljem pisala nogometne čestitke. Še naprej bom ustvarjala. Še naprej bom delala eno najboljših slovenskih krvodajalski akcij. Še naprej bom imela rada moj klub. Še naprej bom srečna, ker sem navijačica tega kluba. Še naprej bom na njihovi strani. Še naprej bom ploskala trenerju. Še naprej bom navijala prijazno. Še naprej bom iskreno zaploskala. Še naprej bom povedala kaj si mislim. In še naprej bom tu pa tam prebrala kak komentar. Nujno moram to dieto skozi spravit in ob vsem kar vidim, se človeku v minuti dvajset obrne želodec.

Dežnik na stadion je dovoljen. Mali, brez špica. Zložljiv. Da smo na jasnem. Pa ne pričakujem opravičila za nevednost (ker se jaz vsakič znova tudi kaj naučim, ko vprašam), malo več spoštovanja na vhodu pa. Obraze pa si zelo dobro zapomnim. Besede me ne ganejo. Da pa je nepoznavanje včasih škodljivo, pa so še stavki, ki me spremljajo že pol življenja.

Seveda je ploščad polna. Jaz pa s to čupo v luftu, ker ne razumem al so pravila za vse enake, al si pač eni zmislijo nekaj polek. Treba met avtoriteto. Razumem.

Tribuna je krasna. Lepo polna. Polna optimizma. Navijanja skozi tekma ne manjka.

Luštno je, dež poneha. Misija marela je uspela. Vzamem si svoj čas, ki tak prehitro mine. Naenkrat se že srečata kapetana, skupinska fotografija.

Luštna tekma, pošten rdeč karton, par običnih kiksov. Nihče se ne sekira, vemo kak to gre. Ura gre, golov ni, golov ni. In ne, golov ni.

Moja matematika se ne izide, kapetanu tudi žal ne rata zadet. A se mi super zdi, ker je res borba, fantje še malo nervozni. Derbi ni vsak dan, par je novih, stari se borijo. Menjave so vredu.

Zeleni od rdečega kartona tekmo vlečejo kot preveč žvečen čigumi.

Vijol’čne dimne pristanejo na severu, stadion je nekaj časa tako v megli, da zgleda, kot da špilamo horor muvi. Skratka…tekma polna vseh kletvic tega sveta. Nekih pesmi, ki jih razumejo samo tisti, ki so jih verjetno priredili.

Vseeno sem vesela da je konec. Stoli s severa letijo. Spet. Verjetno nihče nič ne bo videl. Leti tudi pivo. Danes je na zelenici pristalo res vse možno. Od marel, piva, kdo ve kakih predmetov, do pirotehnike in uf…zbirka bi se nabrala.

Ona Blaževa ideja se mi zdi super. Jaz bi tudi to tak naredila. Ker oni lahko, on pa ne sme. A če bi mu v glavo priletelo pa bi odgovarjal kdo? Aja, ne praznimo tribun ob pretiranem sranju. Že dolga leta ne. Kazen ja ne more bit polovičarska, če lahko dobimo enkrat več.

Vse ima neke meje, enih so jih tak doma na kavču pustili. Eni pa so svoje frustracije spravili na splet in vsega je kriv človek z največ vzdevki trenutno. Krivec, ki mora vse dol požret ko gre dobro ali slabo. Nikoli ni bil nič vreden, ker pojma nima. Vsi njegovi hejterji, s pivskimi bauhiji in tečnimi ženami pa bi verjetno rešili še svet, če bi se to dalo. Ali pa vsaj to prvenstvo in bi zdaj imeli že 12 pik prednosti, čeprav so odigrane tri tekme. Kaki Čuki Norisi so vsepovsod.

Po tekmi počakamo ekipo. Ful je lepo, ko so nas vedno tak zmeraj veseli. Pa še Petar je vmes. Vem kje počakat in vem kako veliko srce ima Petar. Da ta sonček pride iz avta za fotografije je za zaploskat in pohvalit. Izjemen človek in igralec. In ne, vidimo se v Ligi prvakov. Nič play off pa tako. ? Čisto fajn bo, če se dobimo čim kasneje.

Objamemo kapetana, njegove zlate otroke, poklepetamo z izjemnim golmanom. Čas je da gremo domov.

Čeprav ena posebna obljuba ni bila izpolnjena. Čeprav je mahanje čisto fajn, vseeno pa sem dekle besede. In to pričakujem tudi od drugih. Ne pozabit, ko se gre za take stvari. Ker sem včasih kot porcelanasto dekle. Hitro lomljivo in preveč ranljivo.

Spravite frustracije ven, povejte vsem kaj jim gre. Imeli ste možnost po tekmi na severu počakat vse glavne akterje. Jim povedat. Pa nikogar nikjer spet ni bilo…

Toliko o iskrenosti in zvestobi.
Mogoče sem bila danes malo direktna. Kar ni vedno moj namen. Danes preprosto imam tudi jaz marelo polno svinjarije. Ki si je eni pač ne zaslužijo. Ker so življenja prenekaterih ljudi tako zelo nesrečna in tako sebična.

Ob koncu le še vse najboljše zlatemu fantu, z nogo vredno več sto tisoč eurov. Vse najboljše zlati ata Dino. Ostali tako zagnan in deloven. Vse se ti bo dvojno povrnilo. Ti si dokaz, da se z delom lahko premikajo meje. Ponosna sem, da si naš.

Do švedskega drugega polčasa.
Mejte se radi. Ker pač, kot bi rekel g. Minatti, nekoga pač moraš imeti rad.
Če imaš rad sebe, tudi s klubom ne bo problem.

Rada vas ima.
Polnočna ptička.
MalaMo. :*