Našla sem super plac na klopeh dvorane Tabor. In fantje so našli recept za zmago.
Tak je in nič drugače.
Začelo se je državno prvenstvo v odbojki in bilo je napeto. Bilo je zahtevno. Bilo je za slabe živce in velike optimiste.
In ratalo je. In uspelo je. Bilo je noro. Bilo je blesavo. Bilo je… »Kaj res je to treba? Zakaj no? Prosim, lahko gre noter?
Tuči. Vsekaj. As, as. Zakaj so spet toto vlovili? Maribor, naša je!«
To je samo nekaj stavkov včerajšnje tekme kjer smo si tak srčno želeli to zmago in upam, da so fantje tak začutili kot mi.
Začetki nizov so nas sicer malo spravljali v drugačna stanja, pol pa se prebudi najbolj optimistični del možganov, ki reče, da bodo Škorotovi pubeci zrihtali. Vmes pa se točno ta trener tak dere, da postane še mene malo strah. 🙂 In ko spet zašteka, se pripravimo kaj bo šefe reko… no zakričal. In on je miren! Miren!
Skratka, res, tekma pestra in zabavna v vseh pogledih. Sploh, ker smo bili po dolgem času zbrani »starci« tribune, ki smo ji zvesti že nekaj let.
Navijači smo lepo navijali, Tadej pa se bo na sode preselil na kateri od naslednjih tekem. Upam, da ste ga vsaj malo pogrešali.
Tekma je imela srečen konec in res smo bili tak fejst veseli.
Nova sezona, Panvita pa zmeraj »zvita.« Zahteven nasprotnik za začetek, ki se do konca nikoli ne preda. Naši mladi pubeci, ki so pokazali, da čeprav so skupaj kratek čas, tučejo po materialu ko nori in verjamejo vase.
Vsak udarec je izkušnja. Vsaka napaka je začetek nove zmage. Vsaka zmaga pa začetek nekaj velikega.
Verjemite vase. V soigralce in zaupajte trenerjem. Pa poslušajte kak se Pero dere. To je tudi fajn.
In hodite za najboljšim Kapetanom. Takšnega mentorja in učitelja nima vsak. Preprosto fantastičnega. OK i-Vent Maribor, najboljše šele prihaja!
Do prihodnjič. In do jutri.
Nekje med režami utrinkov.
Znam tudi jaz. Glasneje. Kdo bi verjel.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić