…in jih obdrži. Drži jih trdno v svojih rokah, srcih, mislih in novih podvigih.
Zaploskaj si. Za vse, kar si prehodil, hodiš in boš prehodil.
Ponosen bodi na vse kar je padlo in kar se je obdržalo.
Veseli se vsakega trenutka in obdrži zbranost.
Zahvali se sebi in vsem, ki ti pomagajo na tvoji poti.
Bodi skromen in ponižen. Hvaležen in nasmejan.
Ker včeraj ti je znova uspelo.
Graditi, nadgraditi, se boriti.
Zmagati.
Pokazati srce, željo, energijo. In to, da ko se ti rodi šibkost. Se dvigneš.
Krasna predstava. Borba z obeh strani.
Ogromno mladosti.
A kanček izkušenosti.
Za krasen večer. Za čudovito zmago.
Za prvi korak. Od mnogih.
Uspelo ti je. Bravo, bravo zlati odbojkar.
Še naprej se uči od svojih izjemnih trenerjev.
Še naprej švicaj in vztrajaj.
Pred tabo je svetla pot. Ne ustraši se dežja na poti.
Samo sledi soncu.
In nikoli, ampak nikoli, ne obupaj!
Najboljše šele prihaja.
Sledi koraku. Sledi žogi.
In ustavi misli, ko se ti godi krivica.
Vztrajaj in zmaguj.
Ker nagrada zmeraj pride.
In vedi, ploskali bomo v prvi vrsti. A tudi zadnji.
Ker veliko nas je, ki vemo kaj zmore odločno odbojkarsko srce.
S poklonom navijačice.
Ker v oblakih je včasih ta pravi izziv.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić