Select Page

To zmago nad Domžalami v Domžalah posvečam Dejanu. Dragi moj prijatelj, vse najboljše za rojstni dan! Danes je tvoj dan in želim ti, da ti življenje vrne vse potrebne atome, moč, kilograme in ti prinese nepopisno lepe trenutke. In ne pozabi…fajter si in fajter boš ostal.


Ko smo prišli v zahajanje sonca v Športni park Domžale je bilo še zgodaj.

Ekipa Planeta je že pripravljala vse potrebno za prenos, jaz pa sem iskala sedež, da bom končno videla tekmo tak kot je treba. Zgodaj je bilo, a bila sem opremljena na mraz.


Uf, seveda mi je prišel do živega. Luka bi reko da te zanohta. Seveda te. Samo priznam, da smo preživeli že bolj ledene tekme, že bolj hude zimske tekme. Ta je bila še zmeraj milina proti marsičemu doživetemu.


Pa smo začeli. Polni vtisov teniškega rezultata in moram priznat, da ni bilo težko se temu nasmejat. Saj res, da se vse vrne. Če ne prej že v prvih minutah tekme v Domžalah, ko smo dobili gol.


Jan je izenačil še v prvem polčasu, Saša pa je tekmo odločil v drugem. Ob drugem golu sem tak cvilila, da lastnega glasa nisem prepoznala.


Vse fotografije tekme, ampak čisto vse, so Tadejeve. Pustila se bom presenetit, kaj je ustvaril, saj sem se odločila, da bom danes naredila kar že dolgo nisem. Najprej tekst, potem pa fotografije.


Tekma je bila dinamična, poštena, tu pa tam mi sicer ni bilo nič jasno, vendar moram priznat da ko je tekma na takšnem nivoju, smo veseli v vseh pogledih.


Zahvaljujem se prijaznim gostiteljem za čaj, saj nas je v tem hladnem vremenu še kako zelo ogrel.


Na srečo je tekma minila izjemno hitro, čas se ni vlekel in končno je bil na naši strani.
Tako je sodnik zapiskal konec, mi pa smo vedeli, da nas nima kaj za zebst, saj je v luftu plus devet.


Po tekmi sem se postavila na eno posebno mesto, potem pa sem se skozi predor odpravila še na tiskovno konferenco, kjer sva zrihtala še kakšno posebno zadevo in osrečila današnjega slavljenca.

Mislim, da nama je kar dobro uspelo. Iz srca bi se rada zahvalila vsem, ki so danes uresničili najine prošnje. Zelo sem bila vesela in ponosna. Ste izjemni ljudje, vaše geste, vaše besede so me ganile do solz. Vaša dejanja so neprecenljiva in iz srca vam želim, da se vam vsa dobrota, ki ste jo ta večer naredili, vrne vsaj trojno. Izjemni ste.


Hvala vsem za čudovite besede, za veselje, za smeh, za hudomušnost.
Ko slišiš tisti zvok zmage. Kdo je najboljši? Veš kdo je.


Levo od mene na pressu je bil tak mali ekranček s tv-jem. Res sem se trudila, da sem čim manj gledala.


V nekem trenutku sem pogledala in pokazali so našega bojevnika. Nisem si mogla kaj…tako ponosna sem bila na ta vijol’čni dres, na to vijol’čno energijo. Tako dober kader je bil. Tako izjemno se mi je zdelo kakšna ekipa je na Planetu in jaz sem njena navijačica.


In ko smo dobili vse izjave, ko smo dobili vse pohvale, ko smo videli vse te čudovite in srečne obraze…smo pojedli Tadejev štrudl, ki je bil danes še posebej okusen in se počasi, tak fajn na toplem, odpeljali proti domu.


Matej je še enkrat znova dokazal kako izjemen šofer je, kako obvlada svoje delo. Na svojem delovnem mestu je v pravem času, za vse ima poskrbljeno, ničesar ne pozablja, njegova glava je enciklopedija. Noro, kaj ima za ene informacije vse v glavi in čisto nič ne pozabi.

Sicer bo skromno rekel, da so to izkušnje, je pa poln znanja in po mojem ve več od marsikatere spletne strani. In ne samo to, medtem ko je čakal na Markota da da izjavo, je snemal, urejal, se dogovarjal. Kot da gledaš multipraktik.

Kinder jajček, ki je šest v enem. Ko je pregledal, da ima čisto vse, ko je ugotovil da zdaj pa res lahko gre, smo se počasi odpravili. Vuni je bila že ledenka. Sicer sem špilala heroja, sploh ko sem videla koliko jih je v teniskah in so bili videt full nepremraženi. Tak da sem si mislila…pa ne morem jamrat. In Matej je vse svoje delo opravil z odliko.


Toliko let ga že opazujem pri njegovem delu, toliko gostovanj smo skupaj prevozili in mislim da je prav, da ga pohvalim. Ker ga ponavadi samo za njegovo varno vožnjo. Ampak on zmore toliko stvari naenkrat. Upam, da bo njegovo delo nagrajeno. Ker takih ljudi ni veliko. Naj bodo cenjeni. In verjamem da če še niso, da še bodo.


Tak, pa smo zmagali tudi v Domžalah. Tak, pa smo uspeli premagat ta rumeni zid. Rumene družine. Zmagala je vijol’čna družina.


Hvala bojevniki zlati, ki ste v tem mrazu premagali vse te meglice, zahtevnost in pokazali kako veliki ste.
Ponosna sem. Hvala za vsem. Ne znam vam povedat kako zelo.
In kot sem začela, bom tudi končala.


Dragi Dejan, danes te nisem objela in ti čestitala. Bom pa jutri. Pridem. Danes sem se potrudila in upam, da ti je bilo všeč presenečenje.


Vse moje prijatelje prosim, da prosite, verjamete in ste z mano v veliki prošnji, da skupaj pomagamo Dejanu da ozdravi. Vsaka lepa misel, vsaka lepa želja bo en velik košček do zdravja.

V teh tednih se sprašujem zakaj se toliko sekiramo pa jočemo za bedarije. Kričimo in se obremenjujemo s tako nepomembnimi stvarmi. Življenje pa imamo samo eno.

Zato apeliram na vse vas, prijatelji, znanci in neznanci. Pazite nase, na svoje zdravje. Prosim, poskrbite zase in bodite srečni. Ker ko lečemo od dohtarja do dohtarja šele ugotovimo, da moramo najprej imeti radi sebe in da je zdravje bogastvo, ki ga najbolj privoščim vsem ljudem na svetu.

Zato naj vam ob tem prvem decembrskem dnevu želim, da bi bil vaš korak zdrav, nasmejan in obdan z ljudmi, ki jih imate najraje.

18. krog smo končali. Pravimo 42 točk, 52 golov…ni slabo. Za skromne. Za nas pa…vsaka čast do podna in še naprej!
Rada vas ima.
Ona, ki je danes zmagala dvakrat.
MalaMo. :*