Select Page

Ploskam. In sem ponosna.

Ljudski vrt v vsem svojem sijaju.

Borba, želja in ljubezen.

Z Valerijo. Na severni strani, čeprav ni videti tako.

Mladost stkana z vijol’čno izkušenostjo.

Prekrasna grafika srečanja.

Kako lepo je bilo gledat tako tekmo.

Ekipa se ogreva.

Goli še bodo. Prepričana sem. In prepričana sem, da bo to noro dobra sezona.

Tudi Menno je bil pripravljen.

Všeč mi je bil pristop, všeč mi je bila ideja. Všeč mi je bila ta želja.

Ko se človek ne more nagledat tega čudovitega napisa.

Motivacija pred tekmo.
Prva tekma nove sezone je bila. Nasprotnik iz Belorusije ima za seboj že lep del sezone.

Končno so si dali spet roke. Pogrešala sem to.

Ni se jim poznalo.

Skupinska fotografija.

Nam se vendarle je. Mladost naredi svoje. Izkušnje te s časoma nagradijo.

Kapetana z grškimi sodniki.

Zdi se mi, da smo navijači vlekli toti voz. Skoraj 6.500 nas je bilo. Kaka lepa številka za evropsko premiero. In kako lepa kulisa.
Žal »Gremo celi stadion« številni niso razumeli, pri »Vstanite se Štajerci« je že lažje šlo.

Trenerski štab.

Izbrisala bom iz spomina »pametne« izpade posameznikov in se zahvalila vsem, ki so s svojo prisotnostjo krasili prelepo kuliso najlepšega stadiona na svetu.

Čeprav se ni slišalo, je bil videt govor izjemen.

Prijatelji tribun smo se srečevali na vseh koncih in kaj človek lahko želi lepšega kot objem prijateljice, ki je nisem videla že od starega priimka dalje, pa navijačev, s katerimi delim splet, včeraj pa sem tribuno.

Rokotova prva.

Do krasne družine, ki je vzor s svojo navijaško kulturo, do moje nove desne sosede, ki upam da se kmalu spet vrne.

Nino jo je dobro odnesel.

Najlepše misli pošiljam vsem, ki ste včeraj z nami verjeli in bili del naše zgodbe. Na stadionu, ob njem ali preprosto daleč vstran.

Marko je začel drugi polčas.

Zahvaljujem se ekipi in upam, da jih neizkoriščene šanse ne bodo potrle, ampak jim bodo dale nova krila za izjemno tekmo čez nekaj dni. Ponosno ploskam in verjamem.

Kapetan je šel na pogovor. Preprosto je bilo preveč vsega.

Kdo je z mano? Naj dvigne roko. In se nasmehne soncu.

Ena od menjav. In 14 let razlike.

Če bi lahko izbirala, da bi lahko kjerkoli na svetu za svoj trenutek sreče, bi zmeraj izbrala tisti stol. S številko 19. Edinstven, poseben in moj.

Končni rezultat.

Hvala, ker delite z mano to vijol’čno ljubezen in hvala vsem, ki pridete 29. in 30. avgusta pod severno tribuno stadiona Ljudski vrt.

Trenerja.

Vijol’čna kri za vse ljudi se vrača v ponedeljek in torek zadnjega tedna avgusta v enajsti izdaji. Prepričana sem, da bo lepo kot zmeraj in da bomo svoje poslanstvo s ponosom še dalje pošiljali v svet.

Pozdrav Violam. Prvič.

Vijol’čna deklina vam maha in vam želi veliko krasnih dni.

Pozdrav Violam. Drugič.

Z ljubeznijo.

Pozdrav Violam. Tretjič.

Ona, ki ne dovoli, da ji žalite njene najljubše.

Šopek čudovitih vijol’čnih fantov. Za skrite poglede deklin. 😉

MalaMo. :*