Select Page

Neprebojni zid

16. 4. 2022

Je lahko težko? Težje? Je lahko teža nečesa tako pretežka, da je korak preprosto ustavljen?
Težje. Težko. Pretežko.

Prva rokavica bojevnikov.

Bunker. Zavlačevanje. Bolečine. Provokacija.
Da se. Tako se da in v resnici je čisto preprosto.

Kapetan je tribuno dvignil na noge. Ne enkrat.

Če želiš remi in imaš pri tem še ogromno sreče v resnici potrebuješ samo ekipo, ki zna ustavit.
Nič drugega. Ustavit. Nastavit. Pristavit. In rečt kako.
Čisto dovolj je.

Na rezervno klop je odšel s svojim naslednikom.

Lahko bi jim jih dali cel kup. Lahko bi šli v gol priložnosti za cel minibus.
Bi?
Če ni.
V resnici se takšne tekme morajo zgoditi, čeprav si tega ne želiš. Ne razumeš. Kak boš to razumel.
A če se vse zgodi z razlogom, sem ta razlog spoznala že leta nazaj.

Postavi.

Ni važno kateri si na lestvici, ni važno kateri boš na lestvici. Vzet piko (ali tri) Mariboru je največ kar ti lahko sezona da. Pa ni važno kdo si. Cilj vsako sezono je vzet skalp Mariboru.

Fant s sodnikom je želel vedeti kaj je za njim.

Za vsako ceno? Čisto vsako.
Naslednjo tekmo jim ne bo šlo? Radomlje bo le pika na zemljevidu? Bo. A to jim ne bo pomembno. Še leto dni bodo govorili o tej drugi piki. Vijol’čni piki. Ostalo ne šteje.

Oči pa so bile usmerjene v kamere.

Ne pustimo se zmesti krasni zgodbi navijaških skupin. Navijanje celo tekmo. Družinski sektor pa je gostil Kapetanove nagrajence in čudovite navijače.
Nasmejani. Srečni, veseli. Prisrčni in zmagovalni.

Ažbe se je pogovoril.

Kot tisti tuji študenti. S transparentom. Za kapetana. Kak so ga čakali. Pa še koga. Samo s priimkom so čakali samo njega.
Prijatelji po tekmi. Luči so že ugasnili ko smo stisnili roko Kapetanu.

Potem pa so se skupinsko fotografirali.

In šli. Malo žalostni. Nič jezni. Videli smo. Dovolj smo videli.
Vemo kdo ni in vemo kdo je. Vidi se kdo si želi in kdo je močan.

Nemanja se ni pustil ustaviti.

Z jezikom ali pa željo in voljo.
Zlata pika, hvala ti. Težko bo.
Vedeli smo, da bo vsaka težka.

Malik je obležal v kazenskem.

A sprejmimo izziv.
Kot sem ga jaz.

Ko je Kapetan stopil v igro pa se je zdelo, da vsi želimo samo njegov gol.

Si mislite kak je bilo meni danes zjutraj po štirih urah spanja?
Oni polž se mi je zdel tak hiter.
Je pa vredno. Vsako jutro je vredno.

Gola pa ni bilo.

Zato ko bo pretežko se spomnite zakaj ste sploh začeli.
Pol je mogoče za hip prelahko.

Nemanja pa ni bil edini, ki se je ta večer prijel za glavo.

Ker ste Maribor bo dres vedno malo težji in nasprotnik se bo vedno več boril.
A naj vas to ne ustavi.

Kapetan. Do konca ima samo še pet tekem.

Ker ste veliki toliko kot zmorete v srcu.
Z ljubeznijo.
Daj ta en gol.
MalaMo. :*