Legenda

Zaprla sem stran. Zadnjo stran.
Prehitro je šlo. Komaj sem jo začela brat nekaj dni nazaj. Stran po stran. Počasi Mojca, nikamor se ti ne mudi. Pa obračaš in obračaš in naenkrat si na pol knjige. Ko jo končaš se sprašuješ kam je šel čas in kako je lahko 320 strani tako kratkih.

In kako so lahko vse te čudovite fotografije v tej res izjemni knjigi tako polne čustev, spominov. Neke energije, ki prihaja iz nje.
Legenda ima svojo knjigo. Kapetan, ki je v življenju pokazal, da so meje samo v glavi. Kapetan, ki je dobil toliko nagrad, priznanj in predvsem Kapetan, ki je tolikokrat dvignil pokal s tako lahkoto, da človek misli da ima par gramov.

Oh ti grami in kilogrami, pa ljubezen do Coca-cole, čokolad in hitre prehrane. Občutek, ki te spremlja, ker v življenju nikoli nisi bil dovolj sit.
Kmalu bo konec diet. Kmalu bo zastor padel. Zaploskali bomo še zadnjič. A počasi. Šele drugo leto. Kapetan še ne odhaja. Samo knjigo je napisal. No pravzaprav je imel dva, ki sta mu jo napisala in kup ljudi, ki so mu pomagali, da je knjiga prišla na police. Seznam je bil dolg. Ljudje ga imamo pač radi.

Ko sem teden dni nazaj sedela na predstavitvi njegove knjige sem hitro ven tiščala robčke. Že ko sva se srečala na koncu stopnic mi je v objemu rekel kako zelo živčen je. Uf, Grande, tudi jaz sem bila. Odštevala sem dneve do izida tvoje knjige in obujala spomine, naših skupnih fotografij je precej. V moji foto knjigi se jih je nabralo kar za nekaj strani.
Skupaj smo bili v mrazu, dežju, hudi vročini in časih, ko ni šlo vse tak kot bi moralo bit. Nepozaben ostaja Zavrč, a o tem bom govorila, ko bo vsega konec.

Tvoji spomini so neprecenljivi. In tvoja zgodba je inspiracija. Knjiga je napisana tako, da bo všečna vsakomur, ki jo bo prijel v roke. Lahko berljiva. Papir te kar ponese. Vonj knjige pa ti da krila. Daj še, Tavares, daj še. Povej še. Hočemo vedet kaj vse še imaš za povedat.

Na trenutke sem se tak smejala, da so mi solze tekle, v nekem trenutku so solze tekle, ker sem bila žalostna, ker se je to vse moralo zgoditi tebi.
A če se ne bi, verjetno ne bi bil z nami v tem mestu kjer te večno zebe in kjer si zagotovo najbolj priljubljen Mariborčan. Slovenec? Kdo ve.
Tvoj slovenski jezik je magija. Lahko bi te poslušala ure in ure. Lahko mi govoriš karkoli, samo ta tvoja slovenščina je krasna. V knjigi se najde par tvojih »cvetk« in upam, da bo Miki prinesel na plan še kakšno. Ker je preprosto hudomušno, preprosto ti.

Ne spreminjaj se, ostani takšen kot si. Z vsem svojim bitjem in z vso svojo energijo. V vseh letih kar se poznava sva stkala izjemno vez, ki mi je pomembna in me je izoblikovala v človeka kot sem danes.
Hvaležna sem Janu, da je en dan kliknil in prosil za pomoč. Izdelek tega sta dve moji fotografiji v knjigi. Kurjo kožo dobim ko ju vidim. Viole so zate in za druge zmeraj pripravljale neverjetne stvari. Kdaj tudi kakšne, ki ti niso bile po godu. Ampak si šel čez vse, ker če kaj, si nas navijače imel zmeraj zelo rad. Rad si v množici ljudi in nikoli ne rečeš ne za avtogram. Preprosto obožuješ ta svet v katerem si in o katerem si sanjal in ga našel na drugem koncu sveta. Samo ti veš kako dolga je pot od enega do drugega doma. A kot rečeš nekje v knjigi je dom tam kjer je srce.

Naj ti sonček sije vsak dan Kapetan. Naj te vsak dan obdaja to kar si želiš. Zdaj, ko korakaš pot še zadnjih mesecev do cilja. Kdo bi si mislil, da boš ostal več kot 13 let. In štejemo dalje. Kdo bi si mislil, da se ti bo pri tisti mizi sredi Poreča odprla pot do rekordov. Kaj rekordov si podrl. Janko bi rekel, da marsikaterega tudi prej zaradi njega.

In zagotovo tudi marsikaterega zaradi Njega. Ki ga ne želiš imenovati. Če bi morala izpostavit del pri katerem sem obstala je točno ta del. Dal mi je misliti in me šokiral. Nisem mogla verjeti. Ker do včeraj sem bila prepričana, da te obožujemo vsi. Še tisti, ki tega nikoli ne bodo mogli priznati, ker so na drugi strani naše meje.

Z veseljem sem prebrala vsako vrstico. Prebrala sem čisto vse. Dvomim da sem kdaj prebrala res od prve do zadnje črke. In verjetno ne bom zadnjič. Odlomke imam v glavi in z veseljem jih bom brala vsem, ki me bodo želeli poslušati.

Draga naša 9-tka, HVALA.
Za priložnost, hvala za vso znanje. In hvala, ker si. Trudim se, da hranim solze za pomladansko slovo. A tudi tisto ne bo slovo. Vedno je slovo samo nov začetek.

Hvaležna sem, da sem lahko del tvojega biografije. Ta majhen delček je velik del mojega srca. Vijol’čnega srca.

Rada vas ima.
Ponosna, ker je prebrala Legendo.
MalaMo. :*