Select Page

Pa sva šla. No, pravzaprav nama je uspelo. Sredi nevihte vletel na rokometno tekmo naših vijol’čnih z ekipo Dravo.
Kljub ogromnemu vodstvo domačih, se je tekma končala z remijem 28:28, a se zaradi tega nihče ni kaj pretirano sekiral.
Vseh nas nekaj več kot 40 smo prišli uživat na rokometno tekmo, nekatere pozdravit še zadnjič.
Ne bom kaj pretirano zgubljala besed.
Bilo je lepo, smejali smo se, pozdravili smo se s krasnimi ljudmi, pa Tedi je dobil fotografijo, ki jo je želel odkar je prvič šel z mano na rokomet. To pa tudi ogromno šteje. Hvala, Gašper, iz vijol’čnega srca.
In hvala še naši zlati deklini, da nama je družbo delala. Upam, da še kdaj.
Rokometni klub Maribor pa ste res take face, da vam to ne znam povedat. Le enim zaupajte, da zelenih oblačil, torej tudi kap, naj ne nosijo na rokomet, saj je zeleno vendarle grdo. No, razen če (za koga) ni. 😉
Ampak ja, vsakemu svoje. Jaz sem danes po dolgem času prišla z rokometnim šalom. Pa mi je res prav prišel.
Se veselim nove sezone. Zagotovo prihajajo še krasni časi in predvsem veliko veselja.
Pazite nase, na ljudi, ki jih imate radi in ne pozabite na dežnik. In fotoaparat, za mavrico.
Rada vas ima.
Vijol’čna deklina.
MalaMo. :*