Kak naj vam, dragi prijatelji, rečem več kot hvala po prvem dnevu devete izdaje krvodajalske akcije Vijol’čna kri za vse ljudi? Kako naj vam opišem, kako se počutim zdaj, ko je sonce že davno zašlo, vstala pa sem še preden je prišlo na plan.
Nekje 6h je bilo, ko naju je Tatjana pod vzhodno tribuno že čakala. Počasi smo odpirali vsa vrata, neutrudni delavci stadiona so že hiteli po hodnikih, čistilka je opravila izjemno delo, table so bile na mestu, razkužila so čakala.
Treba je bilo potrebno postaviti stole in mize, nekaj vodičev in kombi in bus sta pripeljala skozi »vrata.«
Kot zmeraj, tudi tokrat…vse pripravljeno z neverjetno hitrostjo. Pa smo začeli. In končali enako. Z izjemnimi osebama iz vrst NK Maribora.
Ni bilo 100 ljudi na sprejemu prvo uro, malo nenavadno, a počasi so prihajali ljudje, ki so bili vezani na svoje termine in svoje ure. Pa naš pogumen Robert z Radia Maribor, zlata moja predstavnika Rdečega Križa, Center za transfuzijsko medicino pa v polnem pogonu.
Med koraki akcije, iskanjem vsega mogočega sem nekako pristala na pritisku in hemoglobinu, ter se ustavila pri zdravnicah. Kričanje ob številki 149 je bilo nepopisno. A na pritisk se ne spoznam, a je baje super. A, pa se je 518 hribčkov v več kot 150 dneh vendarle obrestovalo.
Zdravje. In potem sem, seveda, ko sem ugotovila, da imam dovolj časa, že pred deseto sedla na stol. Saj se mi hitro vidi, da mi tam sfali malo poguma, ampak sem se zmenila sama s sabo in zmagala.
Res si želim to počet večkrat, ker praksa dela mojstra in darovanje krvi je nekaj najbolj plemenitega kar lahko človek stori za sočloveka.
Zavita roka, ponosni lastniki majic in nasmejani obrazi…človek ne ve kak bi se jim zahvalil.
Medijski termin začnemo okoli 12h, seveda, drugače kot ostala leta. Ker je vstop medijem prepovedan, se najdemo na vhodu B in na A sektorju vzhoda in vrhu severne tribune povemo strnjene misli prvega dneva in želje dvodnevne akcije.
Ažbe Jug, Jan Repas in Kapetan Marcos Tavares se oglasijo pri nas in žarim od ponosa, čeprav preko maske, ko vidim kako gledajo na našo akcijo. Slednji je z nami že vsa leta, novincema je zadeva tuja, čeprav naš golman vendarle je bolj domač v tem, kot se zdi.
Njegova žena namreč opravlja izjemno delo in je bila danes med našimi zdravnica. Res, krasna in čudovita zgodba, ki je povezala nogomet z našo krvjo.
Nekako se na koncu vendarle nekak najdemo skupaj.
Ta akcija je imela toliko izzivov, tudi vprašajev. Bilo to je toliko skrbi, a ostala je le še ena. Jutrišnji dan.
Hvala vsem, ki ste prišli danes, hvala vsem, ki ste verjeli v nas včeraj in hvala vsem, ki pridete jutri.
Hvala vsem, ki naše ime nosite v svet in hvala, ker verjamete v našo zgodbo. Hvala vam, ker vam je mar.
Hvala, ker govorite na glas naše besede in pomagate. Tako ali drugače.
Brez vseh vas ne bi zmogli. In jutri je še en dan. Naj bo to zaenkrat od mene vse. Jutri bom povzela zgodbo dneva ena in dva, danes se le pohvalimo s skoraj sodom krvi, 111 ljudi je darovalo kri, na sprejemu smo imeli 123 krvodajalcev.
V ponos ste nam vsi in hvala za srčnost, za ljubezen, za moč, za energijo. Hvala, ker ste z nami, z mano. Hvala, ker sem lahko že osmo leto organizatorka te izjemne akcije. Moj NK Maribor, moj najljubši in najboljši na planetu. Kaj zmoremo skupaj, kako energijo imamo…kako čudoviti ste. Hvala, hvala.
Do jutri. Pridite. Še je čas. Če ne veste kam in kako…veste kje sem. Če ne veste, vprašajte prijatelje. Z veseljem vas bom peljala na dogodek, ki ga boste hranili do konca življenja. To je moja obljuba.
Rada vas ima.
V srcu ste mi.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić