Heroji mojega mesta

Bile so akcije. Mojih šest že. Ta je sedma. In skupno osma. In bila je ta akcija.

Sedim in razmišljam. Dragi heroji mojega mesta, ali vam bom znala najlepše napisat hvala, ali vam bom znala pojasnit, kako izjemni in čudoviti ste.

Veste, pa niste vedeli. Od decembra je glava polna, tam aprila maja, smo uredili platneno torbo. Tadej je rekel, da bi jo napolnili z artikli naših sponzorjev. Ideja se mi je zdela dobra, klub je za naše ideje odprt in izjemen, ter idejo podprl. Zadnji mesec sem tako pisala na desetine sporočil, takšnih in drugačnih. Ko bi videli koliko ljubezni, spoštovanja, lepih misli sem dobila. Nosim jih v srcu.

Ne morem se znebiti občutka, da prebujam v vseh ljudeh še dodatne občutke hvaležnosti in spoštovanja. Ob branju vseh sporočil sem dobila občutek, da delam nekaj najlepšega na svetu. Dobivala sem tako krasne odzive, toliko ljubezni in vedela sem, da se mi bo to preprosto nekje moralo vrniti. In se je.

4. september bom pomnila do konca svojega življenja. Bil je dan, kot vsak dan. Le da je danes sonce še bolj močno sijalo. Oblekla sem novo majčko, ki sem si jo za to priložnost kupila v Vijol’čni bajti. Pol leta sem jo opazovala, pol pa je en dan preprosto šla z mano domov. In k novi veliki zmagi.

Od 6.15 sem se podila po hodnikih pod vzhodno tribuno in iskala stole, mize, darila…ne vem kje sem mela glavo, a ko je ekipa prišla, ko se je na sprejem pripravljalo že več deset ljudi, smo začeli. Pol pa je bilo še samo noro.

Vem da se je čakalo za darovanje tudi po dve uri, a bilo je vredno. Prepričana sem, da je bilo vredno. To je bil občutek Lige prvakov. To je bil občutek, ko veš da si zmagal že v prvi uri. 110 sprejema, po dveh skoraj 200. Kake številke. Krvodajalci so čakali na zdravnico že izven stadiona. Vile so se kolone ljudi in do 13.30 je ni bilo videti konca.

265 ljudi smo sprejeli na današnjo akcijo. Več kot 105 litrov krvi pa je darovalo 234 krvodajalcev. Teh herojev mesta.

Izjemni ljudi, ki prinašajo smeh, nova poznanstva, ljubezen, poljube, objeme. Solze sreče.

In ko sem že pri njih. Ko je dr. Kavaševa govorila o nas v vsem svojem izjemnem sijaju, ko sem poslušala njen glas, so mi solze lile ko malemu otroku. Kapetan me je stisnil k sebi in takrat sem vedela, da sem naredila vse preprosto prav.

Veliko govorim in z vsemi vami sem se z veseljem hecala, se smejala, vas vzpodbujala. Tudi najbolj nervozne sem videla potem ponosne z darili in nasmehi. Kako so hiteli na vip pojest malico in uživat s prijatelji. Verjamem da so se z vami rodile nove vezi, prijateljstva. Če se je kdo na akciji zaljubil, naj mi pove, hvaležna bom.

Moj Rdeči križ je pokazal še enkrat svojo veličino, ekipa Centra za transfuzijsko medicino pa še enkrat, da zmoremo.
Mogoče je kdo kri daroval tudi na avtobusu, mogoče je kdo srečal deklico v rumenem, ki je vzpodbujala svojega očeta, ali pa malega fantka v Adidas oblačilih, ki je teto Mojco klical takoj po tem, ko ji je dal prvič petko. Ali pa dobil petko kar od mojih malih prijateljev iz Varstva pri Nani.
Videla sem toliko različnih obrazov. Še lastne prijatelje sem vikala, te veste kako sem bila skoncentrirana na svoje delo.

Videla sem ljudi, ki jih že tak dolgo nisem videla. Prijatelje, ki vsako leto prihajajo. Neznance, ki so mi prinašali mir v srce in krasne pozornosti.
Hvala posebej še Vesna, Maja in Irena. Mojca vidi in si zapomni.

Čeprav imajo nogometaši do jutri fraj dneve, so si Kapetan Marcos, Jasmin in Rok vzeli čas za nas. da so o nas povedali toliko lepega, stisnili roke ljudem, se z njimi fotografirali in bili tisti, ki so tokrat nam pomagali, da smo se dvignili. Hvala vsem za prijazne besede, čudovite spomine in nepozabne zgodbe.

Hvala Špela, Anita, Tatjana, Tadej, Teja, Biserka. Še posebej velika hvala vsem na NK Maribor od prvega do zadnjega za vso nesebično pomoč, za vse kar prosim in mi je uslišano, hvala za krasno podobo sprejema. Hvala, ker vse tak pripravite, da mi pa spet solze tečejo. Hvala, ker pomagate.

Izjemna hvala letos našim prijateljem, ki so idejni vodji te akcije, naši Aritmiji. Petri, Goranu in Nini (in vsem ostalim, katerih imen ne poznam) za izjemne grafike, o katerih govori cela Slovenija. Printkraftu za usmerjevalne table, ki so letos še posebej izstopale.

Ne smem pozabit vseh medijskih hiš, ki so prišle na lokacijo samo in o nas pisala v takih lepih tonih in nepozabnih besedah. Hvala vsem fotografom za prečudovite spomine. Uživam v vsaki fotografiji posebej.

Ne smem pozabit vseh sponzorjev, ki so prispevali darila: Europark, Paloma, Casino Joker, Sava, Energija plus, Nova KBM, Pošta Slovenije, Radenska, Frizerska bajta. Ter še NK Maribor, UKC in Rdeči križ za še lepšo in bolj popolnejše darilo. Vsi, ki ste prišli po števili 200 pa ste prejeli krasen šparavček, ki ga imejte za spomin na krasno akcijo.

Naš avto je bil včeraj prepoln vseh vaših izjemnih pozornosti.
Ne smem pozabiti našega prečudovitega g. Vladota, ki je izdelal vaše vrečke. Nosite jih ponosno in upam, da jih vidim na kakšni tekmi. Hvaležna sem, da niti ena ni ostala meni, ker ste si jih zaslužili in srečna sem, ker so prišle v prave roke.

Biti del take zgodbe je privilegij. Nič ne pride z danes na jutri. Za mano je ogromno neprespanih noči in veliko trdega dela. In veste, je delo, ki je takšno, kot si sama želim. Želim si dobre akcije. Želim si prečudovitih ljudi. In vidim vse te obraze, ko vidim vse te nasmehe, ko vas vidim kak pridete in se smejete pa iščemo kulice ali pa samo pet minut, da darujete kri…vsaka sekunda je bila vredna. Vsaka sekunda mojega dela je poplačana v vaših nasmehih, vaših zavitih rokah, v vaših fotografijah s cele akcije. Berem, gledam, še spremljam. Hvaležna sem, ker objavljate. Če vam nisem všečkala kjerkoli, mi pošljite sporočilo. Preprosto spregledam.

Če koga danes nisem videla, se mu iskreno in globoko opravičujem. In če sem komu kako oslarijo preveč rekla, mi naj ne zameri. Vse je bilo v dobri veri in predvsem tem, da se imate preprosto fajn.

Videt sinove in očete, kak darujejo kri. Videt pare, ki pridejo skupaj. Videt prijatelje, ki se opogumijo skupaj. Videt krvodajalce, ki pripeljejo nove in jim dajejo pogum. Za mene je to vse ena nagrada v obliki srčnega in srečnega srca.

Vsem, ki boste prejeli to kri vam želim ogromno zdravja, želim vam, da boste varno pluli skozi pristan življenja. Vedite, da prihaja od dobrih ljudi s še večjimi srci.
Počasi bo čas, da neham.

A preden končam, se moram zahvaliti še nekomu. Ko ste že davno odšli, ko sem na vipu imela svojih pet minut. Ko sem prišla v Moriccu na kosilo, sem dobila točno tako kosilo, kot sem prosila zanj. Moja Sonja je naredila najboljše samo za mene. Izključno za mene. Zato vas prosim, da ji njeno dobroto vrnete in greste kdaj k njej pa mogoče samo na kavo. Ker je ob koncu tako krasnega dneva nesebično pomagala meni in mojemu zdravju. Zato hvala moja sestra v srcu, ker si. Nikoli ti ne bom tega pozabila in rada te imam tak da ti tega sploh povedat ne znam.

Za mano je dolg dan. A bil je tako lep. Kot sonce, ki se je odločilo, da bo sijalo za nas. Kot stadion, ki je sijal v vsej svoji lepoti. In hvala, ker sem bila danes del vaše zgodbe. Če kaj, sem ponosna in srečna, da ste bili vi del moje.

Moji heroji tega mesta.
Rada vas ima.
Ponosna.
MalaMo. :*