Stojimo pri ograji in čakamo na letalo. Vedno več otrok je in njihovih staršev, Mira s svojim zlatim sončkom. Večina jih čaka v avli. Mi pa smo vuni in ko letalo pristane, ploskamo in ploskamo. Po »kalvariji« s tehnično okvaro, je zlata ekipa končno doma.
Na letališče sem prišla prepričana, da bloga ne bom pisala. Da bom tokrat ploskala, navijala, stiskala roke in uživala v trenutkih, ko pridejo fantje domov in doživijo krasen sprejem.
Vse to sem doživela. Naredila zelo malo fotografij.
Dala intervju za dvema medijskima hišama.
In se prepustila toku.
Prepustila se navijačem, po večini malim otrokom, ki so stali pri vhodnih vratih in čakali na fotografije in podpise.
A še pred tem. Tista ograja. In mi. Kaki aplavz ob prihodu ekipe z letala. Kakšna prijetna »melodija« za moje srce. Kako pristno, iskreno je bilo vse to. In pol je Kapetan pomahal. Kurja koža.
Več kot 15 ur smo čakali da se vrnejo domov. Vse je bilo planirano da ponoči bedimo in jim zaploskamo.
To da so se vrnili z 12 urno zamudo je bilo z razlogom. Toliko iskrenih in pristnih navijačev, toliko pozitivne energije, ki je v avli ni in ni bilo videt konca. Fantje so prihajali skozi navidezni izhod in stiskali smo jih roke, jim čestitali, nekateri so se fotografirali, nekateri so občudovali. Ampak vsi, vsi so se tako iz srca smejali. Bilo je prečudovito.
Hvala vsem za krasne trenutke.
Na medijskih obveznostih se je trlo novinarjev in občutek je bil dober.
Čeprav na trenutke sladko kisel. Ker poznam tudi druge plati doživetij na letališču. Vem kdo bi bil danes še posebej vesel takšnega števila. In kako bi bil srečen z njimi.
Ta sprejem bi se moral zgoditi po čisto vsaki tekmi. Ko pridejo s kakršnegakoli gostovanja v tujini. Res mi je žal, da takega doživijo samo po tako infarktih in težkih tekmah.
Ker smo namreč eno, ker ni predaje in predvsem, ker je samo en klub in ena čast.
Hvala vsem, ki ste omogočili fantom varno pot domov. In hvala vsem, ki imate ta klub tak radi kot mi. In hvala Sonji za fotografijo s Pop tv-jem in Biserki za fotografijo z Net tv-jem.
Tega sprejema še dolgo ne bom pozabila. Res je bilo prečudovito.
Se vidimo v Prekmurju.
Rada vas ima.
S cmokom.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić