Aplavz ponosa

Tale blog je za vse tiste, ki včasih pozabite nase. Kako vredni ste in kako plemeniti ljudje ste.
Ta blog je za vse tiste, ki ste včasih poteptali svoje sanje, da bi ustregli drugim.
Ta blog je za vse vas, ki imate radi nogomet, slovensko ligo.

In vse tiste, ki vsako leto pridete pod vzhodno tribuno stadiona Ljudski vrt. Darovat kri. Dat del sebe. Del svojega srca, da s tem pomagate reševat življenja drugih.
Ta blog je moj aplavz vam. Za vas.
Hvala SPINS, hvala Opera.

Težko bom pojasnila kako je videt malo drugačna, še vedno majhna mala Mojca, v množici vseh teh ljudi, ki so prišli zaploskat najboljšim.
Dejstvo pa je, da sem bila neizmerno ponosna. Slišat Vijol’čna kri za vse ljudi sredi te prekrasne dvorane kot najboljši družbeno odgovorni projekt je bilo nekaj najlepšega.
Več mesecev ponavljam in opominjam, iščem in raziskujem. Sprašujem in verjamem v to, da lahko spreminjamo in smo boljši in boljši.

Ta akcija je namenjena čisto vsem. Hvala, ker ste jo vzeli za svojo. Hvala, ker ste v njej videli krasno zgodbo neizmernih ljudi, ki prihajajo.
Ker je kot naši nogometaši…edinstvena, posebna, unikatna.

Za nami je ogromno trdega in zahtevnega dela. Nikoli se ne hvalim rada in moja skromnost naj ostane tudi po tem izjemnem večeru.
Naših zmagovalcev, ki so ponosno prevzemali svoje nagrade.
Čestitke vsem, ki ste verjeli v svoje sanje in ste zanje prejeli nagrado. Čeprav včasih v šali rečem, da obleka naredi človeka, moškega pa dres, ste bili včeraj vsi videti še posebej čudoviti.

Kajti, ko sem včeraj po prireditvi prejela v roko to nagrado…za fotografijo…za spomin…sem v njej videla toliko novega upanja in toliko ene sreče.
Včasih bi tako radi bili proti vsemu…kako lepo pa je, ko za nekaj stopimo skupaj.
Naš projekt je že od začetka namenjen dobroti. Prijaznosti. Spoštovanju.

Akcija vedno prinaša pozitivo. Tako izjemnost CTM-ja na eni strani, organizacije Rdečega križa na drugi strani in nas, ki to spravimo v eno krasno in nepozabno zgodbo.
Res se prave face, da smo to dobili res. Saj ne morem bolj kot tak napisat, da še zmeraj ne morem ravno verjet.
Fajn je, ker smo zmagali. Je kak je. Lepo je in ful se mi fajn zdi, da ste naše ime ponesli tudi širše.

Predvsem pa je bilo tak fajn, ko sem pol ujela mojega zlatega Anela, ki ruši rekorde v drugi ligi in je postal najboljši igralec druge lige, da sem dobila poklon od Kapetana in njegove boljše polovice, da sem lahko sredi tiste dvorane ujela še posebej šikanega Martina in počakala, da sta prišla…carja…ki sta v tej ligi pokazala kako velika sta. Pa ne samo visoka. Ampak pri svojem delu mojstrska. Amir in Saša. Kaj rečt kot…naj vama zdravje služi še naprej in pokažita kdo sta in zakaj sta.
In ja, nisem jaz majhna, ko boste videli fotografijo. Onadva sta res visoka. Se reče res visoka.

Včeraj je še enkrat zmagala ljubezen. Ko krasna zgodba. Kot življenje.
Hvala Tadej, ki si v svojem preveč natrpanem urniku uspel prit z mano na dogodek, ki ga bova nekega dne upam da lahko razlagala vnukom in ki ga bova dala v poseben okvir.
Hvala vsem prijateljem za stilske nasvete. Pač, v tem sem zanič in hvala, ker ste poslušali moje ideje in sprejeli ta zadnjo. Še posebej in izjemna hvala Urški za vso pomoč. Predvsem da sem bila videt v obraz tako drugačna, da sem si še sama sebi rekal vau. Ne pozabim in izjemno cenim.

Ter hvala Tatjana. Ti veš in jaz vem kaj vse se je zgodilo od tistega maila leta 2013. Premalokrat ti rečem hvala, ker si mi zaupala in verjela v mene še preden si me prvič sploh zagledala. Izjemna si in komaj čakam, da ti bom lahko čez 107 dni spet sporočila krasne rezultate.

Najboljše puščam za konec. Hvala NK Maribor, ker ste mi dali to priložnost. Da lahko ustvarjam Vijol’čno kri in da gremo 4.septembra že osmič delat najbolj plemenit projekt, kar jih je. Hvala za zaupanje. Kako hvaležna sem, nikoli ne bom znala opisat, ker preprosto ni pravih besed za to. Hvala.
Dragi prijatelji, neznanci in krvodajalci…hvala. Vidimo se kmalu.
Še prej v sredo v Ljudskem vrtu pozdravimo Šampione. Iskreno, srčno in predvsem tako kot znamo…z aplavzom ponosa.
Rada vas ima.
Nasmejana.
MalaMo. :*