Nedelja ob 14h se je začela tekma, ki si jo bomo še dolgo nosili po mislih.
Ko sem med prvimi sedla na tribuno, mi je bilo jasno, da nas bo spet lepa številka, smo pa prevladovali v številnih številkah na minuli tekmi 15. kroga.
Oba polčasa sta bila odigrana z odliko, le da zadnjih nekaj minut drugega polčasa nihče več ni norel ko zmešan. In tudi ni bilo nobene potrebe.
Marcos dvakrat, Luka, Saša in Gregor so odločili danes tekmo proti Celju. Lahko bi jim še dali par komadov, če bi Luka penal zadel, bi lahko imeli še kakšnega več na kontu, dejstvo pa je, da tudi Handa posredoval s par vrhunskimi obrambami, da gola na koncu vendarle nismo dobili.
Publika je uživala, navijala. No, nekateri otroci niso bili zadovoljni z ničemer, kar je verjetno posledica tega, da niso bili navdušeni niti starši.
Celje je še vedno gostovanje, kjer nas je ogromno, všeč mi je, da so nam dali kar lep del sektorja, prijazni so, gostovanje kjer nikoli nimamo nobenih težav, na vhodu ni težav, zadeva poteka res brez kakršnihkoli incidentov.
Uživali smo, predvsem smo bili mirni, ker je tekma potekala po naših željah.
Super je bilo tudi to, da smo bili vijol’čni po dolgem času spet skupaj na tribuni in pogrešala sem svoje tako drage prijatelje.
Po tekmi smo imeli tretji polčas v obliki štrudla. Med Celjani imamo kar nekaj vijol’čnih in v tem tednu sem malo hecala, kdaj bomo dobili spet kaj od peciva.
Tako smo od ene od navijačic prejeli cel pladenj štrudla. Noro, ko ne veš kaj bi z njim.
Bil je vrhunsko dober. Ker pa nam ga je ostalo, smo odšli do gospodov, ki pridno delajo in vprašali ali bi tudi oni.
Bili so navdušeni, z veseljem so sprejeli odlično sladico, pokazali pa so se kot zelo prijazni, hvaležni in upam, da se bomo še kdaj videli.
Pokazali so, da pod svojimi oklepi skrivajo velika srca, če jim le daš roko prijateljstva in pokažeš, da je lahko solidarnost obojestranska.
Hvala fantom za čudovito tekmo, užitek vas je bilo gledat.
To je bil Maribor, ki smo ga v tej sezoni že videli in pohvalit je treba kolektivni duh, to neizmerno energijo, to voljo in predvsem moč.
Maribor je vedno igral nogomet, ki bi bil za kak učbenik in danes je bil vsak napad, vsaka akcija, tudi obramba zanimiva in mislim, da smo lahko vsi uživali.
Hvaležno smo se spravili še nekaj pojest in veseli, ponosni in srečni počasi prispeli domov.
V meglen večer, kjer smo pogledali malo še nasprotnike in čudila sem se, kak je težko včasih stisnit končnico, ko je to treba.
Vesela sem, ko lahko dam v blog toliko čudovitih fotografij, nasmejane obraze in moj Maribor. Ki s svojo igro pokaže, da je vijol’čna preproga s takšno igro zagotovo na velikem dosegu rok.
Hvala vsem za obisk in lahko noč, prijatelji.
Želim vam čudovit teden in vidimo se v soboto. Gremo na Triglav.
Mogoče prišepam. Pri tem kak sem bila danes štorasta. 🙂
Rada vas ima.
Štela sem do pet.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić