Koledar prijateljskih tekem nove sezone mi je povedal, da lahko pridem tudi jaz na kakšno.
Predvsem to, da sem le imela čas, pa tudi daleč ni bilo.
Gornja Radgona. Vardar iz Makedonije.
Zmaga Maribora z golom Jasmina Mešanovića, novinca s številko 27.
Čeprav smo si imeli stari prijatelji veliko za povedat, smo imeli kaj videt.
Tudi sodnico v sodniški trojki.
Borba, energija, podaje, garanje in predvsem želja.
V taki sopari, da je bilo naporno nam, kak šele njim ne bi bilo.
Res, če kaj ni bilo, ni bilo pa lufta v luftu.
Fantje pa z vso svojo energijo, delom.
Predanostjo.
Imam občutek, da bo ekipa spet tako zapirala jezike, mladi pa jim bodo pokazali kako zelo so podcenjeni.
Ampak ja…saj fantje sami pokažejo…njihovo delo kaže svoje prave obraze.
Ko so prijateljske tekme tak vedno bolj kot ne v eno počnem vse živo, tak da so slike tudi vedno malo bolj drugačne.
Ujela sem par zgodb bojevnikov s takšnih in drugačnih vidikov.
Seveda smo jih po tekmi počakali in odpeljali za busom.
Krasni obrazi, čudovite zgodbe, stiski rok, ki vedno znova toliko pomenijo.
Hvala fantje. Od vas se morajo učiti mnogi.
Nabasali smo se s sadjem, sladoledom in se poslovili do kmalu. 🙂
Prijateljske so zmeraj fajn. Pozdravljajo te bralci bloga in srečaš prijatelje, ki jih že tako dolgo nisi.
Najdite si senco, hladno pijačo in pazite pri zelenih. A samo na semaforju. Kajti tudi tam zelena ni več to, kar je nekoč bila.
Rada vas ima.
Mačja mama.
Cmoka.
MalaMo. :*