Select Page

Kak imam rada spontane odločitve in še bolj simpatične prijateljske tekme sredi prekmurskih ravnic.
Čudovito.

Pa tak grdo je kazalo danes.
Na koncu pa smo se v Odrancih, kjer se je odvijala prijateljska tekma, dočakali sonček.
Ni bilo toplo ko smo šli od doma in ja, pihalo pa je pihalo.

Zgovarjajmo se na vreme?
Nikoli.
Seba je bil za akcijo, da gre zraven, družina Tavares je napovedala prihod. Mitja ni zamudil.
Vedeli smo da bo fajn.

Pa smo se načvekali z vsemi možnimi, se smejali.
Peli smo “Vijol’čna je ljubezen večna” in “Samo en je klub,..”
Krasno je bilo.
Tekma zelo všečna.
Golmanske vloge sta si tudi tokrat razdelila Matko in Aljaž.
Igralo je lepo število igralcev.

Eden od njih je padel večkrat v 10 minutah.
Nekateri so se trudili brez truda in dokazali da če ni nič, ni nič.
Izstopali so posamezniki.
Igra se počasi oblikuje.

Začenja se počasi to, kar smo pogrešali.
Fantje se borijo, garajo, si pomagajo, laufajo, se trudijo.
In predvsem igra je tako zelo všečna.
Za aplavz, ki so si ga danes nedvomno zaslužili.

Prijateljske tekme so možne kombinacije, ki bodo dobile pravo kombinacijo.
In vem, da bo uspešna.
Fantje na igrišču logično delajo napake, a se učijo in delujejo zelo timsko.
Medtem ko so na tribuni dogajanje opazovali vodilni pri Dinamu, sta na igrišču pokazala največ dva, ki ne spadata med najvišje, a po trudi zagotovo med najbolj garaške.

Santi in Dino sta na igrišču danes pustila srce, moč in energijo.
Gole sta prispevala Marko in Marcos po podajah Aleša in Erika.
En gol smo tudi prejeli.
In če kaj, je vedno lepo gledat to ekipo nasmejano.

Pogrešali smo to in prav neumno je včasih brat, kaj vse si zmislijo nekateri, da bo še prišlo.
Vse za denar, ki nujno ne prinaša sreče in ljubezni.
Po tekmi smo kakšno rekli z zlatimi družinskimi člani, videli pogrešane in našli skupne živalske točke in kraje, kjer se srečujemo.
Kak ste mi polepšali to nedeljo.

Hvala in hvala.
Za zmago nad makedonsko ekipo, ki ni blestela in lepo je bilo videt kako se počasi stvari postavljajo na mesto.
Lepo je prit, ploskat, bit ponosen.
Kot je nastala zadnja fotografija dneva s fantom o katerem trobim že leta.
Utira si pot, ki je zagotovo garaška, zahtevna in naporna.
A ko ga vidim, je zmeraj tako preprost, skromen, vesel fant.

Za svojih skoraj 21 let deluje zelo zrelo in predvsem je deloven in resen v delu, ki ga opravlja.
Danes je motal nasprotnika in še zdaj se sprašujejo kako mu je to uspelo.
Blestel je v Odrancih in ga danes omenjam posebej, ker je končno nastala fotografija s tem krasnim in čudovitim fantom, ki ga bo še spoznal svet.

In če kaj, bo zagotovo srečen v tem kar počne. Ker uživa v tem in se ne predaja nikoli.
Ko smo se poslovili od vseh, smo se malo še posladkali po Mitjevi zaslugi in se počasi preko zadnjih opravkov odpravili domov.
Hvaležni za še eno druženje, za še eno prijetno tekmo.

Za naše fante in zato, da imamo privilegij, da smo lahko skupaj.
Pa še tak fajn sonček nas je pospremil domov.
Se kmalu spet vidimo.
Ker se tak al tak premalo vidimo.
Rada vas ima.
MalaMo. :*