4.rojstni dan

Pred natančno štirimi leti sem začela neko noro idejo, da vijolčno ljubezen spravim na čisto moj način med tipke in v vijolčne besede.
Danes, točno štiri leta kasneje cifre govorijo svoje besede.
To je blog številka 552, številka ogledov je prerasla predvsem mene.
174.500 v vseh teh letih je številka, ki si jo štejem v ponos.
Ni več samo nogometni in ni samo slovenski.
Bralci so iz celega sveta in odzive dobivam iz različnih krogov.
Hvaležna sem številnim, predvsem tistim, ki mu dajejo rdeč karton, ker zaradi njih je resnično iz leta v leto boljši.
Hvaležna sem vsem prijateljem, ki leta in leta ta blog nosite v svet in ga ponosno delite.
Srce dajem vsem tistim, ki ste mi z leti pomagali ga izboljšat, ga olepšat, mu dajat posebno podobo. Posebna hvala mojem Tadeju, ker mu daje lepšo grafično podobo in ga stilsko spreminja na lepše.
Nasmehnem se zmeraj, ko pomislim o čem vse sem pisala v zadnjih letih.
Nogomet ostaja središče njegovega obstoja in ljubezni in upam, da se najdete v vrsticah in čutite z mano.

Ljubezen se predaja na vseh možnih področjih v teh vrsticah, a posebej omenjam opis in zgodbo svoje operacije oči, Mejotovo zgodbo, moji zlati virtuozni rokometaši, vmes najdete še vse možne izzive, tudi hokej, ki je v našem mestu premalo cenjen, čeprav imamo tudi letos hokejske državne prvakinje. Veliko najdete tudi zgodb o našem kapetanu in Mikairosu, ki spreminja svet na boljše in na lepše.
Hvaležna sem vsem za vso moč, energijo in voljo, ki mi jo dajate.
Prijazno se zahvaljujem vsem klikom in komentarjev. Tudi tistim privat, ker vem, da delam dobro.
In ker najboljše puščam za konec, naj vas tudi tokrat povabim, še eno leto znova, na dogodek, ki je v tem blogu zmeraj edinstven.
5.9.2016, ponedeljek bo, ura še zaenkrat ni znana, se dobimo pod vzhodno tribuno stadiona Ljudski vrt.
Čez šest mesecev in en dan, se bo darovala kri s pomočjo RK Maribor, UKC Maribor in NK Maribor.
Skupno peta akcija bo zagotovo presenetila kot lani, ko je kri darovalo 175 ljudi, na sami akciji pa je bilo 240 ljudi! Še enkrat hvala. Pol leta je že mimo pa še kuj sem pod vtisi.
Vijol’čna kri za vse ljudi vas iskreno in srčno pričakuje!
Mi je v čast in ponos.
Velika vijočna družina smo.
Taka tipična. S plusi in minusi, s porazi in zmagami.
S pretresi in stresi, a predvsem z edino kar res šteje…imamo ljubezen. Vijol’čna je res ljubezen večna.
Lepo vas je imeti.
Jutri vas bo prijetno objeti.
Se vidimo.
Rada vas ima.
MalaMo, štiri leta kasneje. 🙂