Ni snežilo, verjetno me niti zeblo ni…kajti moje srce se je pred točno tremi leti ob takem času že ukvarjalo samo z najbolj pomembno zadevo v mojem življenju.
Prav ob tem času, ko pišem te vrstice, sem dobivala vsa možna zdravila in kapljice, da operacija ne bo bolela.
Kdo ve koliko točno je bila ura, naročena sem bila ob 12h, ko so me pripeljali v operacijsko sobo.
Operacija, ki je traja cca. 12 minut je bila predvsem zelo stresna in živčna.
Ko danes pogledam nazaj, na njo ostaja le bled spomin in vedno manj se spomnim dogodkov tistih dni.
Prebiram stare bloge in sem hvaležna, da sem spomine spravila v besedila, da sem ponosna na to kar se je dogajalo tiste dni.
 |
| Vijol’čna bajta, Mercator by Tadej. 🙂 |
Operacija, ki je odvzela dioptrijo in spremenila moje življenje za zmeraj, je moj tretji rojstni dan.
Hvaležna sem vsem, ki ste mi v tistih mesecih pomagali, mi svetovali, stali ob strani in držali pesti, da bo z menoj vse vredu.
Po treh letih sem vam še zmeraj hvaležna, ker ste stali nesebično ob meni in verjeli vame.
Priznam, da sem bila živčna, a zmeraj verjela, da se bo vse izteklo točno tako kot se mora.
Nikoli nisem dvomila v zdravnike in še danes sem hvaležna zdravnici, osebju Klinike Svjetlost, ki so mi nesebično pomagali pri vseh težavah v naslednjih mesecih.
Novo rojstvo je prineslo toliko lepega, toliko pozitivnega in predvsem sem hvaležna za vse, kar mi je dano.
Tri leta so za menoj in ne morem verjet kako hitro je pobegnil ta čas in mi dal možnost živeti drugače.
Vsem mojim prijateljem, vsem mojim bralcem, vsem mojim sončkom, vsem tistim, ki ste vijol’čni ali pa samo rumeni, vsem, ki vas pot prinese na to stran…najlepše leto 2016 vam želim.
Vaša MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić