Ko zmanjka časa

Ekipa je šibka, kot je šibki njen najšibkejši člen. In kdo je minuli večer to bil, prepuščam vam.
Bil je krasen večer v družbi krasnih ljudi in moram priznat, da sem se med njimi dobro počutila.
Mraz ni bil tak hud, publika zelo nezahtevna, tekma pa za par persenov, tablet za glavo in še kakšno razmišljanje.
Z golom Agima smo začeli vrhunsko.

Željko in g. Ban

Če je kdo dvomil v nasprotno, meni se je zdelo to vse skup tak mala malca, pa gremo lepo po štiri komade v njihovo mrežo in domov.

pogledi. 🙂

Pol pa njihov penal, pa še en gol…in naenkrat je ta tekma postala rahla žalost.
Spraševala sem se, ali morda imajo dovolj moči da bodo obrnili zadevo in kaj nas čaka.
In ja, dragi in zvesti gledalci smo imeli kaj videt.
Kot iz pepela so začeli noret, garat, se borit…kar se dejansko od danega gola sploh niso.
Naenkrat so postali delovni, homogeni, pred golom so ustvarjali vse možne akrobacije, iz tribun pa so prihajali zvoki ponosa in energija. Publika se je zbudila, začela navijat, noret. Začutili so, da jih igralci potrebujejo in naenkrat je tekma dobila čisto novo dimenzijo.

prekrasni.

Če smo ali so kdaj dvomili, se je zgodila zgodba Ljudskega vrta.
Lepši del. Do zmage so zmanjkali koščki sreče, mogoče prečka manj in udarec manj nasprotnika, a za izenačenje sta poskrbela mojstra Mendy in Marwan. Zadetki, ki so zbudili mesto Maribor in dali upanja po zmagi, a zmanjkalo je časa.

Agim.

Res je, tekme ne moreš zmagat, če se ti pol tekme ne da, tretjino misliš da si že zmagal, na zadnji tretjini pa ugotoviš, da je čas, da pokažeš da si prvak države.
Če smo realni, si več kot pike dejansko skorajda nismo zaslužili in smo dve točki podarili, čeprav neradi.

Marwan

Bil je pester večer, imeli smo kaj videt, srce je parkrat zastalo, oko orosilo. Bilo je polno emocij, neke energije, bilo je polno prijateljskih objemov, bilo je polno žara in vijol’čne energije.
Ljudski vrt je pokazal svojo moč. Ta se mi je zdela tako fascinantna, tako neverjetna. Kaj zmore moč vijol’čne vojske.
Bravo vsem, bravo vsem za to prigarano točko.
Čestitke še osmoljencu tekme za 200 nastopov in želim uspešno okrevanje in čimprejšnjo vrnitev na igrišče.

tako smo končali…

Pohvale še prvi violini napada, ki tako nesebično podaja, ki se tako bori in tako skromno sprejema te pohvale.  Bravo Gregor za neverjeten pristop v vijolčni barvi. Že dolgo nisem videla novinca s tako neverjetnim pristopom in energijo. Čaka te neverjetna nogometna pot in veseli me, da smo mi postaja, ki te bo peljala v svet, ker s tako igro te bodo opazili največji velikani.
Ko sem po tekmi obsedela na tribuni s pogledom v tla…sem si znova mislila…zakaj mi, zakaj ne nekdo drug in zakaj in zakaj…

do srede.

Ne bom sodniške petorke komentirala, ker to kaj sem pa danes gledala, pa je menda top vsega kaj sem kdaj videla, pa sem dosti videla. Kaj so ti ljudje videli pa česa ne, pa kaj bi morali pa kaj vse bi se moralo zgodit, da ne govorimo spet o mesariji…eh, življenje gre resnično naprej.
In ker kljub temu da je za mano resnično zahteven in dolg teden…
…moram rečt hvala za vse dobro kar se je zgodilo, se dogaja in se bo zgodilo.
Hvala za Dom prvakov, hvala za to energijo, hvala, ker lahko pridem domov se jezit, se smejat, bit v najbolljši družbi, hvala, ker lahko tukaj z vami.

zadnji trije…ko ugasnejo vse luči.

V dobrem in slabem in tudi ko bi človek najraje tak po štajersko rekel: “Kaj te to je?”
Gledamo proti Domžalam in se veselimo novega doživetja. Takšnega ali drugačnega…
Če bom v živo ali ne…saj niti ni tak pomembno, pomembno je, da bomo po tekmi vsi ponosni na dosežke, ki prihajajo in so tukaj z nami.
Hvala za ta vijol’čni svet.
In ko smo zadnji trije pozdravili še zadnje odhajajoče prvake s tekme, ko smo kapetana s ponosom objeli, ko smo spregovorili toliko besed poguma in naredili še kakšno slikico…se zavem…lep je ta svet. Najlepši za mene.
Smo kmalu spet na istem kanalu. Mogoče že jutri.
Rada vas ima.
MalaMo. :*