Select Page

Četrta je za nami.
Moja tretja.
Krvodajalska akcija NK Maribor, RK Maribor in UKC Maribor!
Začela bom pri koncu.

foto: vidrihmiha.si; najboljši na planetu!

Hvala vsem ljudem dobre volje, vijol’čnega srca in ljubezni do kluba, darovanja, humanitarnosti, srčnosti in predanosti.
Kri je darovalo 175 ljudi! 240 jih je prišlo skupno. 57 jih je darovalo prvič!

jutranja ekipa.

Ne da sem ponosna, pa da sem verjetno tak srečna, da bi najraje do lufta skočila, čeprav mi kaj moči ni več ostalo, ampak dragi moji…to je noroooo!
Solzne oči, cmok v grlu…dolg dan je za nami.
Za mano je neverjetna ekipa ljudi, delam s tako posebnim osebjem, pa to ni za opisat. Res!
V čast in ponos mi je z vami delat, ker imate moč, energijo, pa res vas imam rada.
Tak z vami radi delam in ste ponos mariborske bolnice. Toliko pozitive prinesete v klubske prostore, da ne morem verjet.

nacionalna tv.

Tak so bili pozni, ker pač eni ne razumejo da se Koroške ceste pač ne more kuj sredi lepega popravljat al spreminjat al kaj pač delajo.
Ko so prišli, smo znosli vse na svoja mesta, ekipa je začela že pred deveto.
Kolona je bila že zunaj, ko so šli noter, pa so stali do izhoda.
Delila sem vprašalnike in delila kulice in opazovala dogajanje.
Noro, kaj je bilo ljudi.

Prva dva. Željko in Tatjana.

Gužva se je drenjala, vendar je ekipa UKC delala s polno paro.
Že v dobri prvi uri smo imeli na sprejemu več kot 110 ljudi!

Kapetan z novinarji.

Prvo nas je od medijev obiskala nacionalna tv, potem pa so sledile še hiše, ki jih jaz kot organizatorka nisem doživela še nikoli. BK TV, Planet Tv, Pop Tv, Radio city, Večer, tudi Maribor 24 in Marko Pigac. Zagotovo sem pozabila še koga, ki je prišel in nam pomagal pri tem velikem dogodku.

V dobri družbi.

Še vedno poudarjam, da smo tukaj zato, da pomagamo drugim, da smo navijači s srcem, da smo navijači, ki imamo radi ta klub in smo neverjetni pri tem, ko moramo skupaj stopit in naredit nekaj humanitarnega.
Danes sem že pogledala dva medijska prispevka, medtem ko pišem ta blog.
Hvala, krasno je in zahvaljujem se vsem, ki ste nas tako ali drugače podprli.

MOJA TRIBUNA!

Hvala vsem, ki ste stopili do mene, hvala vsem za pohvale, deljene objave, za lepe misli, vsem sponzorjem, ki so se nesebično odzvali na moj apel po delitvi objave. Hvala vsem tistim, ki ste zbrali pogum, bili z nami in nam pomagali, da smo zrušili rekord rekordov.

Z RK ekipo iz LJ in Mb. Bilo mi je v čast.

Rada bi se zahvalila tudi novemu trenerju za obisk, nogometašem, ki so prišli pozdravit. Hvala, kaka energija ste in moč. Kapetan je bil spet glavni in hvala, ker zmeraj podpira naše akcije in verjame v ta projekt skupaj z menoj in je za mano zmeraj in ve koliko mi pomeni.
Hvala vsem fotografom za fotografije.

Moja Nuša z lahkoto.

Hvala gospe generalni sekretarki Renati Brunskole za obisk in vsem iz Rdečega križa, ki ste prišli pozdravit to noro Mojco, ki se je pred dvema letoma odločila, da bo nadaljevala Vijol’čno kri in ji dodala še za vse ljudi. Hvala, ker me podpirate pri mojem delu in ker ste bili z mano ob mojem najlepšem dnevu v letu.
Hvala Tatjana iz Rdečega križa, ki me podpiraš od dne ena in si mi zaupala to noro idejo, da gremo dalje.
Moj zlati NK Maribor, Željko, Miha, Uroš, Janez…ker ste mi pomagali potisnit, ko ni več šlo in z mano vztrajate vsako leto in naredite vse kar mi pade na pamet in ste res neverjetni in sem vam hvaležna za čisto vse kar ste v teh letih naredili za to akcijo.
Goran, Aritmija moja zlata. Kaj bi brez vas. Hvala za grafiko, za to da je dežnik tako krasen, hvala, ker mi vsako leto brez oklevanje podaljšate pogodbo o sodelovanju in prenašate vse moje maile in moje finte, ki jih nikoli ne zmanjka.
Hvala še Urški za Vijol’čno je ljubezen večno. V ponos si nam in radi te imamo.

vijol’čna ljubaf večna

Da ne pozabim moje jutranje ekipe: Tatjana na kvadrat, Robi in Tadej, ter Andrej in Zlatka, ker vedno najdeta kar iščem.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali kakorkoli in vam ni bilo težko.
Bil je to dan, ko smo pokazali državi…da še vedno smo najboljši na planetu!
Navijači, moji zlati igralci, vsi, ki smo vijol’čne barve!
UKC, škoda ker se vidimo enkrat na leto, vendar več kot to ne bo akcije. Bom prišla na obisk, ker ste v mojem srcu, pa to tak al tak zmeraj. Nimam besed ekipa kako rada vas imam in kako z veseljem pridem 7.30 sicer vedno tečna pa živčna, a zmeraj s cmokom v grlu grem domov.
Kako naj vam povem kako srečna sem, če pa boste tako ali tako to razbrali, ko me boste videli.
Datum je bil znan že novembra, od takrat naprej sem v pogonu kako naredit še boljšo akcijo.
Promocija je trajala točno en mesec!
Vsak dan je bil v dogodku objavljen en post na temo akcije in vsak dan sem vam pokazala vse kar potrebujete za akcijo.

dosti darovane krvi.

Vsi, ki ste sledili objavam na fb in nasplošno objavam, hvala vam in hvala, ker ste delili prijateljem.
Ko sem šla skozi te gužve in me je g. Ban že stotič utišal (pa kak naj ne bom srečna in glasna. :)))) in bil neizmerno simpatičen pri tem, sem se zavedala kako ponosna sem. Na vas. Ne nase, na vas! Ker hočete bit del moje zgodbe. Naše zgodbe. Zgodbe srčnih ljudi. Ki razmišljate kot jaz in nič v zameno ne želite. Kako krasni ljudje ste. Vsi, ampak vsi od prvega do zadnjega. In kako upam, da ste odšli iz vipa s spomini, ki jih boste razlagali še vnukom, ljudem po svetu, prijateljem.
Upam, da boste našo zgodbo nesli v svet. Ne zato, da bi imeli kaj od nje, ampak da v mestu Mariboru obstajajo ljudje, ki imajo srce.
In da ne pozabim. Ne samo v Mariboru.
Iz Rogaške, Koroške, Kranja in še številnih krajev so prišli navijači, da so darovali kri. Bili so od vsepovsod. da so prišli pomagat.

ob skoraj koncu na vipu. 🙂

Res je, cela Slovenija navija za NK Maribor.
Tak sem polna nekih emocij, ko tak ne vem če jih bo kdo razumel…ampak saj niti ni važno.
Srečna sem, srečna sem za ta dan, za te ure, za te korake.

napis pove vse.

Ko ste vsi odšli…sem se tradicionalno zase…najprej vsedla na vip, ko ni bilo nikogar več, potem pa še v press na stol trenerja in si rekla…vau, noro. In ko sva predtem še z Mihejem izbrala fotografijo za facebook in predvsem seštela številke…pojma nimate kak sem se počutila, ampak lahko bi kričala. Zbrali smo 77 litrov krvi!!!
Moraš bit malo nor za tako stvar. Pa rad moraš met to.
Ker taka organizacija drugače ni mogoče.

ob koncu…

Predana, zagnana, srečna, zaljubljena in predvsem…humanitarna tudi letos…sem skupaj z neverjetnimi ljudmi izpeljala akcijo, o kateri se bo še dolgo govorilo.
In če smo pripeljali vsaj enega novega krvodajalca, če smo rešili vsaj eno življenje…je naše življenje dobilo še enkrat nov smisel.
In tu je pojnt te akcije.
Vijol’čna kri se za eno leto poslavlja. Že par tednov pogledujem proti novemu datumu. Sporočim vam ga takoj, ko ga določimo skupaj.
HVALAAAAAAAAAAAAAA!
S PONOSOM!!
MalaMo. :*
Ima vas najraje na svetu. 🙂