Obletnica Baze devet

Pot do Baze devet, Zoky’s pub v Šentilju je tudi drugo leto zapored bila izredno pestra.

vabilo.

Na dan obletnice padca našega mačkona z balkona sem se odpeljala po stari cesti proti Šentilju.

Prištek

Pol poti je bilo vreme mešano na žaru, a čisto celo pot od Pesnico do Šentilja sem se spraševala koliko dni zdržijo gume na tej cesti. To ni cesta in to sploh ne vem kako je lahko prevozno. In si še upajo napisat nevarni odsek, če pa ni nevaren, če sploh ni vozen.

prekrasna fotografija.

Pred tablo Šentilj se je tak vsipalo, da nisem mogla verjet, da je to dejansko res.
Že lani je pred otvoritvijo vreme trofnilo, danes pa sem se pa pred bazo pripeljala v takem nalivu.
Saša me gleda pod streho, smejiva se ko dva norca, a kaj čemo.

Pokal prvič.

Moje tri zlate Sladkogorske dekline pridejo in začenja se.
Smejemo se, čvekamo, bolj ko ne lapamo.

Pokal drugič.

Pol pa na sceno stopi Pištek.
Pojma nisem mela kdo je to. Malo sem ga kasneje zguglala in ugotovila, da je pet let nazaj nastopil na talentih.

Pokal tretjič.

Gospod je pel vse živo. Res, komadi da padeš od smeha.
Nastopal je res prav zabavno in smejali smo se ko norci. Vmes je podarjal še svoje cdje in oslarije kvaso.
Najbolj zabavno pa je bilo ime same baze.

Bakle.

Vse so bili. Od Zekijev, do kdo ve česa vse. Pub je prebral z ozkim u-jem.
Okoli 23h zvečer mu je uspelo prebrat oz. prav povedat ime baze.
Bil je res dobrovoljček in smejali smo se mu ko zmešani.

Marcos in Aleš.

Med glasbenim kolažem Prišteka je Saša izvedel še nagradno igro. Otroci so peli, mi stari kojni in kobile pa smo se šli odgovarjanja na njegova vprašanja.

Mejo. 🙂

Kdaj je bil Maribor prvič prvak? Kdo je prvi strelec in koliko golov je zadel za Maribor? Kateri so strelci Maribora v Ligi prvakov?
Aja, pa s kom je Maribor igral prvo tekmo na novem stadionu?
Gospa blontna zadi je rekla…no, drla se je kot da pije kaj druga kot vodo…NAFTA!

Prištek.

Dobila sem en res krasen otroški dres. So mi rekli, da mi Bog hoče nekaj povedat. 🙂 Se bolj ne bi mogla strinjat. 🙂

Otroški dres. Hmmm. 😉

Ko se je kviz končal, je bila že krepko čez 22h, ko sta prišla Aleš in Marcos.
Malo smo se objeli, dali roke, kako fotko naredili, se nasmejali, počvekali, prisluhnili še malo Prišteku, še spregovorili kakšno s kakšno Violo, pol pa sem tri krasne dekline odpeljala domov in se ja…po tisti “cesti” odpeljala domov.
Saša, vsaka čast tebi in vsem tvojim prijateljem za neverjetno organizacijo v tem muhastem vremenu.
Vasja in Jani sta super papco zrihtala.

Z lepotcem.

Drugače pa smo se nasmejali kot že dolgo ne…
Bilo je krasno.
Za drugo leto pa že danes prosimo lepo vreme.
Danes se bom odpovedala prijateljski tekmi Maribora in obiskala plesno produkcijo Plesne dimenzije.
Preprosto je tam preveč prijateljev, ki bi jih želela objet in te možnosti nimam vsak teden.
Veselim se poročila iz Radgone, vsem prijateljem tega bloga pa želim krasen vikend in hvala vsem, ki ste bili ta petek pozno popoldan in zvečer moje srce in duša.
Bilo mi je v čast in veselje.

Lepo sta zapela.

Kako je svet čudovito barvit, ko ga pogledaš z drugimi očmi, en stari kufer pustiš zadaj, ljudem daš novo priložnost in ugotoviš…najboljše šele prihaja…za nas.
Pazite nase in bodite lepo.
Vaša zmeraj.
MalaMo. :*