Na svoje mesto postavljeno

Ko imaš res dolg dan za seboj, ki se začne ob sedmih in se nadaljuje na SEŠ-u ob enih…in veš da te čaka še enkrat dež…si želiš samo eno…

prekrasno!

…razmontirajte toto Krko!
Koliko bo, vprašanje, ki je zmeraj.
Spet sem sanjala, da jim jih bomo dali pet.

let’s go!

Pomešana enajsterica, ki je, če si jo res dobro pogledal, sploh ni bila tako pomešana.
In predvsem, samozavest serijsko.

jug.

Bolj me je zeblo, bolj sem se spraševala kdo se boji dežja.
Nič kaj nismo imeli od vsega skupaj.

udarci…

Predvsem je bilo pestro, da je nasprotnik vodil tako 0:1 in 1:2.
Si morate mislit, da je dišalo po podaljških?
In to proti Krki, ki so par dni prej uničili boge žabe sredi njive na spomeniku nekoga, ki verjetno nogometa ne razume.

gol…

In potem smo se spraševali…kaj te to je?
Narod ni žvižgal, kar se mi je zdelo prijetno presenečenje.

gol…mendy pa na tleh…

Mogoče jih je preveč zeblo, al pa so mogoče bili rahlo v šoku.
Potem pa se je začelo…to kar smo si želili…
Wuhuuu.
Bomba na bomba.
In to so bile Bombe!

polfinaleeee….

Damjan je svojemu golu dodal še enega, svoja dva sta dodala še Luka in David!
Petarde na koncu ni bilo, je pa bilo proti koncu kaj videt.
Fantje so se sprostili, razturali, kot se je razturat moralo.
Malo nas je zaskrbelo, ko je Aljaž tresnil z nasprotnikom in res upam, da je bil samo neprijeten udarec, ker ni bilo videt lepo.

prijatelja.

Pohvalit je treba Krko za borbeno igro, saj se je prav videlo, da se niso prišli predat.
Spet so imeli razpoloženega golmana in predvsem dosti sreče.
To polfinale smo si seveda zasluženo zaslužili.

občudovanja vredno!

Na trenutke mi je bilo prav hudo, ko pomislim na kakem mrazu in dežju so ti fantje danes laufali.
Čeprav se je včasih zdelo da je nekdo brez kitare na igrišču, eni pa so zaupanje pozabili v zaupanju.
Prijeten večer s prijatelji, ko sem bila tak tečna, utrujena in izčrpana, se je prijetno končal.
Po tekmi sem naredila še selfie s trenutno najbolj aktualno kapo, ter rekla…gremo domov…preveč je za danes.

midve s kapo.

Čestitke vsem, ki so preživeli ta mraz in predvsem hvala fantom, ki so nas pripeljali do polfinala.
Res me zanima, koga nam bodo izžrebali v polfinalu.
In smo doma.
Ta sreda, daljša od ponedeljka, je končno pod streho.
Vreme pa spet kot aprila.
In ja, dragi moji, še dva P-ja in jesenski del je končan.
Imam že malo cmoka v grlu.

hmmm?

Lepa jesen je to bila.
Prav vesela, le da se je iz Lenta preselila na najlepši stadion na planetu.
Imejte se radi in povejte komu, kako poseben je za vas.
Iz srca naj bo.

tak smo končali.

Kot to jaz zdaj napišem.
Mala Mo,
ima vas rada. :*