Škotske kocke

Pogled v nebo…ne kaže dobro.
Zavlačujem z odhodom…

mama štirih in še mene. 🙂

…Vlasta kliče…
…daj, pridi do mene, imam neke stvari za tebe.
Jaz njej…daj Vlasta, vzemi marelo, pa boš šla z mano malo pred tekmo na ploščad, pa pol greš ti domu tekmo gledat.
Pravi ok..

kulisa zmaga. mi pa z njo. 🙂

Sparkirava tam neki gori, pa greva na jug. Pozdraviva zlate Viole, pa rečem…kaj ti res ne bi na tekmo šla…
…e, pa je po tekmi še z mano bila…in videla tekmo.

na vhodu.

Druženje na ploščadi se je sprva zdelo grozljivo. Tistih par, ki sem jih poznala, pa še to je bilo skoraj nič.
Malo preden sem šla gor, smo se te našli, te pa sem vse videla. Še tiste, ki jih nisem.
In hvala vsem, ki mi mahate, pa tak vas ne vidim. In pol poslušam, če so meni oke operirali al komu. 🙂
Pogledam gužvo…šok.

moji najljubši Gorenci. 🙂

Vendar tudi tokrat mi rata zelo hitro, čeprav ni lufta.
Moja tribuna, moji prijatelji…
Nepopisno veselje.

začetek.

Tekma krasna.
Nimam nekih velikih besed.
Celtic je en čisto navaden klub, ki je prišo do sem po nekem res čudežu.
Bili smo boljši, pa se komu to zdaj dopade al pa ne.

foto, foto. 🙂

Ne mi špukat po komerkoli, nikomer.
Dečki so se borili, kot da jim gre za življenje.

jug malo drugačen.

Ovi zelenkoti pa so zavlačevali tak tekmo, da bi lahko pol ure gladko tam samo stali.
Sodnik je tekmo zelo korektno odsodil.
Smo si pa več zaslužili.

gooool!

Damjanov gol za ena ena je po svoje krasno.
Po svoje sploh ne vem kaj za dalje pričakovat.
Tekma je bila krasna, nič kaj živčna.

sodnik je narisal.

Tribunarji sicer so stali celo tekmo, navijali tudi nekaj.
Za mano je stal en z berglami celo tekmo, tak da se da, če imaš fuzbal rad!

over.

Drugače pa res tekma, ki se je bomo spominjali po tem, da smo bili po celem stadionu pometani a na koncu smo se našli skupaj.
In tekma, ko smo prepričani, da je to še daleč od konca.

zaključek.

Druženje je bilo res fenomenalno in fajn je bilo videt, da smo res prijatelji skupaj.
Po tekmo smo počakali še fante kot zmeraj.
Žal mi je, da Kata ni dočakala Agima in da sem bila za Vlasto prepozna z Damjanom.

zadnji…srečen…Kapetan!

Z zeleno marelo, ki mi je na koncu reševala mojo že hudo “šauma” frizuro (by Kata) sem prijatelju pomagala še pri eni malenkosti in se potem preko svojega najljubšega mosta spravila domov.
Kaj vam naj še rečem…

hvala, Rok!

Vredu sem, vesela sem.
Nobenega razočaranja, samo pristna ljubezen in veselje.
Toliko lepega se je zgodilo, in toliko dobrega gre v spomin v mojem srcu.
Hvaležna za vsakega od vas, ki vam lahko dam roko na svoji poti.

tri bjutike. 🙂

Mala Mo. :*
Rada vas ima.
p.s. Damjan Bohar, tebe čaka fantastična nogometna pot!
p.s.2
glej fotko:

love it. 🙂