Nič, nedelja je dan za rokomet.
![]() |
začetek |
Vse kar bom napisala je le to.
Čestitke najbolj vijoličasti rokometni ekipi nad mojo “drugo polovico.”
![]() |
konec |
Za vse, ki ne veste.
Moje korenine so iz Velikega Gabra, to je malo naprej od kraja Trebnje.
35:26.
![]() |
zmaga |
Talentov v našem klubu ne zmanjka.
Veselim se, da se kmalu vrne Nikola Špelič.
![]() |
pred malo številno publiko |
In še misel izpred konca tekme…
“Hotela sem se izgubiti v množici ljudi, da me ne vidiš ti. Hotela sem skriti svoj obraz, da ne vidiš moj pravi jaz.”
![]() |
se ga spomnite od prejšnjič? |
Usoda je želela drugače…
Hvaležna.
Močnejša.
![]() |
med čakanjem očeta je znova zmagoval… |
In hvala Andrej.
Vse bom naredila,da se vidiva na zadnji tekmi sezone doma.
Rada vas ima.
![]() |
končnih |
Mala Mo.
:*
![]() |
Tigrice |