Fant iskrenega nasmeška

Odkar pomnim, je v Mariboru.
Odkar pomnim, sta bila Marko in Marko.

prvaki 2011.

Nacionalka je nekaj let nazaj njegovo golmansko vlogo spremenila v priimek Popović,
Bil je problem, ker smo že takrat imeli kar tri Markote.
Danes imamo veliko M-jev.
En M sedi na rezervni klopi.
Vratar je. Golman. Kaj vam je ljubše.

nekje v ozadju, 2011.

Leta 2011 je nepričakovano izgubil svoj status prvega golmana.
Kljub vsemu je bil junak finala pokala 2012. Ko smo bili že prepričani, da si s pticami delimo nebo, se je zgodil Marko.

Dob.

Ni bilo prvič.Branjenje enajstmetrovk je bil kot njegov hobi.
Čeprav je nekoč bil tudi sam kriv za eno. Proti Palermu je dobil rdeč karton. Nepričakovano. Vseeno je ohranil svoj pogum.
Vsa leta, kar je tukaj, je bil za mene Marko. Naš Marko.

Pri Domžalah.

Ko sem si danes zvečer vzela čas za raziskovanje foto materiala o njem, sem našla fotografije, ki sem jih že davno pozabila. Bil je v golu leta 2007 proti Nafti, spomnim pa se, da sem že veliko pred tem sedela na spodnjem delu starega VIP-a, kjer mi je g. Janko vedno govoril kako je ponosen na svoja dva Markota.
Tudi mi smo zmeraj ponosno govorili o obeh. Eden je odšel.
Drugi je ostal.

Duplek.

Ko je podaljšal zadnjo pogodbo, sem obnemela. Vendar sem vedela, da je to naredil zagotovo z dobrim namenom.
O Markotu ne morem povedat nič slabega.
Je fant, ki ga vzljubiš kot ga zagledaš. Poznam punce, ki komaj dihajo, ko ga zagledajo.
Je preprost, prijazen. Pravi igralec.

Prijateljska 2011.

Ko sem njegovemu očetu omenila, da moj mali prijatelj Jaka obožuje njegovega sina, mi je drugi dan zanj prinesel Markotovo rokavico. Na katero se je Marko podpisal. Jaka je s tisto rokavico tudi spal. Jaka je tudi vedno vedel.
Marko je z nami od kar pomnim. Šla sem preverit kdaj je igral svojo prvo tekmo…
Leta 2005.

žabci, 2010.

Z nami je oddelal vse vojne, preživel toliko zmag in toliko porazev.
Nikoli ga nisem videla da bi bil jezen, razočaran ali bi govoril grdo.
Kljub vsemu, kar se je dogajalo, ni nikoli ničesar rekel…
Čakal je. Na svojo priložnost. Da odigra kakšno tekmo. Da pokaže, da je še vedno glavni.
Tudi jaz sem jo čakala.
Zdaj sem obupala.
Zdaj mi ni več, da bi v to verjela.

Zavrč, prijateljska

Vedno bo ostal tisti deček, ki mi je nekoč podaril svoj avtogram in s katerim sem se fotografirala v Radljah ob Dravi.
Vedno bo tisti fant, ki sem ga gledala toliko let nazaj in sem si ga vedno želela kot prvega v vratih.
Želja se mi ni uresničila, a vsi vedo, da ga iskreno cenim in ga spoštujem.
Za mene je Marko fant z vsemi odlikami.

Nafta, 2007.

Upam, da bo kmalu diplomiral, saj je pridno garal za to.
Ne glede na vse, kar se je zgodilo in še bo, sem tako ponosna, da si je za klub nekoč izbral Maribor.
Da še zmeraj nosi vijolčni dres in mu je mar za nas.
Toliko je prestal. In še vedno z dvignjeno glavo stopa naprej.
Ko sem našla fotko iz leta 2011, sem zanjo potrebovala kar nekaj časa. Je fant iz ozadja. Nikoli ne rine naprej, zato je zelo težko najt fotografijo, na kateri bi izstopal.
Nikoli se ni hvalil, govoril kako dober je ali kdaj precenil svoje delo. Vedno je samo opravljal svoje delo.
Marko Pridigar. Njegova 12-tka z velikim srcem. 

Jaka.

Včasih se sprašujem, za kaj je šla ta pot v takšno čudno smer.
Vsaj enkrat, bi mu želela še stisnit roko v pohvalo po kakšni tekmi.
So rekli, da naj neham upat.
A za vse kar je naredil za naš klub…HVALA!
So igralci, in je igralec. So golmani…in je golman.
Radi te imamo, Marko. Tega ne pozabi nikoli. V našem srcu si in tu boš ostal.
Za vse kar si nam dal, večno nosim hvaležnost.
Poseben fant si in boš zmeraj ostal.
In hvala za spomine.

Mala Mo.

Teh nam, ne glede na vse, nihče ne more vzet.
Lepo je vedet, da imamo tako krasne igralce in za to je še prav posebej lepo bit navijač NK Maribora.
Zaradi takšnih fantov, ki so klubu tako zvesti, je včasih tudi kakšen minus na termometru, plus…
In kakšen poraz manj boli.
Tako da, če boste kdaj me vprašali…zakaj ravno on?
Sem povedala odgovor, ko me je kdo nemo gledal in me z očmi spraševal zakaj sem jezna, ker je dvanajstka od nekoga pozabljena.
Od mene ne bo nikoli.
Če vam je prav ali ne…
Marko je bil, je in bo naš.
Eni so rojeni šampioni. In Marko to zagotovo je.
Kakorkoli se bo obrnila pot…prav bo tako.
Namenjeno je bilo tako in te je že prav tak.
In ne pozabit…dokler smo živi, ti nikoli ne boš sam.
Mala Mo.
:*