Včerajšnjo tekmo sem gledala v presledkih. Dvakrat.
Prvič v službi, drugič doma.
 |
| za pešce. |
Fantje so si z borbo in željo priborili tako željeno točko, čeprav do zmage ni manjkalo dosti.
A presrečna sem za to točko in ponosna na fante, ki so dokazali da ni ovire, ki bi jim preprečila, da uresničijo želje vseh nas.
 |
| Dejan, včerajšnji strelec. |
Seveda sem takoj po tekmi spraševala kdaj se fantje vrnejo.
Vrnili so se sredi lepega sončnega dneva na mariborsko letališče, kjer jih je pozdravilo par svojcev, novinarjev in dva navijača. Midva z Urošem.
Krasno smo se pomenili, nasmejali, objeli in nafotkali.
 |
| Mitja, zmeraj na hece. |
Vesela sem, da sem videla te nasmejane, tudi rahlo utrujene obraze, ki so se, čeprav jim nisem verjela, odpravili na trening.
 |
| Dejan in administratorka njegove fb navijaške strani. |
Hvala vsem za prijazne besede in lepe misli.
Bilo je prijetno.
Čas je minil in hitro smo se porazgubili.
Drugo leto spomladi vaje letališča ponovimo.
 |
| od znotraj… |
Ker verjamem.
Če bo še kdo z mano, ne bo nič narobe.
 |
| .,,,in zgoraj… |
Naj vam lep sončen dan prinese tudi sonce v srce.
Cmoka.
Rada vas ima.
Mojchi.
:*
p.s. Z zamudo, a enako iskreno…HVALA Matej za magnetek! Čudovit si in tega ti ne pozabim. 🙂
Foto: Dejan Laketić