Select Page
Ja, tako je Izi ugotovil, ko smo sredi kraja Strass proti Kaiserslauternu (temu se reče, kopiraj ime nasprotnika) izgubili 7:0!

če ga najdeš.
Fajn bo, če mi jutri še enkrat nekdo to pove. 

Inesin predpražnik
Ker če ne bi bila tam, kot je rekel Liki, ne bi verjeli, da smo to res doživeli.
Sramotna tekma, kjer naši igralci niso imeli niti za pol čevapčiča, kak burek al pa mogoče za eno coca-cola.
Ekipa, ki se je v nedeljo norca delala iz Rusov, je danes pogorela na celi črti.

kaj vse človek ne najde.
Iskreno se mi ne da špukat, hvalit pa žal ni nikogar.

tudi oni ga imajo. pa hočejo 12 eurov.
Če so bile kake šanse, so bile medle, če se je kdo kaj boril, se je verjetno sam proti sebi.
Fantje so bili zgubljeni, vidno brez volje…skratka…bogo je to bilo.

ko se na začetku skrivaš… 😀
In če bi oni samo vedeli, kako smo se pripeljali na to tekmo…
Dež, na pragu toče in nevihte…

gospod, ki je popustil…
Hodimo okoli, iščemo luknjo, kjer ne bi plačali vstopnine. Pristanemo pri neki koruzi, kjer si najdemo prostor pred vstopnicami. Ne, 12 eurov pa ne bomo plačali vstopnine…če to še stadion nekak ne zgleda…
Pa smo tam vztrajali. Pripeljali so gasilski avto, Mitja pred tem nič ni dosegel…mi pa smo trmasto vztrajali…
Sprva hud varnostnik, je po par minutah obupal nad nami…vstopnine nismo plačali, ekipa si je privoščila pivo, pa smo bili vsi zadovoljni. Tudi blagajna z vstopnino je hitro izginila.

temu se reče…kot. 😀
Tekmo smo si tako vendarle ogledali brezplačno, od naših fantov pa žal tokrat ni bilo nič…

spet se polcamo. 🙂
Po tekmi smo še kakšno rekli, Viole so šle do igralcev…
Potem pa smo šli počasi vsak svojo pot…

ni nas bil vesel danes…
Vseeno prijetno druženenje, kjer vendarle nismo bili mokri, se je končalo pred bajto za poročanje, kjer sem naletela še na naše glavne navijače, ki so me opomnili kje stojim…oh, pa tak zanimi barvi hiš sta bili…

poglejte si ta pogled!
Moj srček je danes prišel vendarle na svoj račun, kljub vsemu, kar vse smo doživeli. V tem dnevu sem tudi jaz doživela svojih par minut jecljanja…:) A to je že del ene druge zgodbe in predvsem…ko pričakuješ nepričakovano…

da se vidi kje sem bila. 🙂
Počasi smo Davey, Ines in moja malenkost prištetkali do avta in ugotovili, da se res družimo vsaki dan..
Tak je, če si navijač Maribora in se vsak dan nekaj norega zgodi…

prva lepa…
Hvala Ines za vožnjo, Sandri za šal (ja, Mo je dobila svoj prvi NK Maribor šal! Saj s tem se sploh ni za hvalit).
Družbi za smehe..

…druga lepa…
Luštno je bilo…še ena avantura več…
Sredi tiste koruze je bilo dejansko tako, kot smo si sami naredili.
Vidimo se v petek v Slovenskih Konjicah.

Beno…tu, ne?:)
Cmoka. Rada vas ima. Mo. :*