Ne dovolite si nas podcenjevali…

…precenjevati, žaliti ali karkoli drugega.
Kogarkoli…navijače ali igralce.

bi si bilo vredno zapomnit.

Začenjam zelo besna in jezna.
Lepo polne tribune, pričakovala sem 5000 tisoč ljudi…in vesela sem bila, da smo bili blizu…
Ampak!

temu se reče…bravo!

Dva sedeža vstran od mene je sedel neki navijač, težko da Mariborčan (pa mi je čisto vseeno od kod si, ker si naš, če imaš srce vijolčno), ki je v eno žalil Agima, in onega 39-tko, ki si je dovolil, da je potem žalil še mene. Ob polčasu sem mu predlagala, da se naj ne vrne…in se ni.

top 11 ob 20h.

Res, razumem, da ljudje morajo nekje reševat svoje komplekse, samo to pa je več kot preveč…
Ignor je pomagal, mulc pa ni razumel kaj sem mu hotela povedat…
Druženje pred tekmo, pa dvig letne…fajn je bilo. Lepo število ljudi je čakalo na karte…gremo.
Tribuna zbrana, ekipa nazaj…krasno.

mi smo pošteni! in zato nagrajeni. 🙂

Menda je bila tam nekje tretja minuta, ko smo ga fasali…
S postavo, v katero si preprosto verjel. Še ko so bile menjave, si vedo, da ne moreš imet več kot to. Res, igralci postavljeni,  kot si bi človek samo želel…res, vrhunsko.

naša pesem, naš ponos…pa še novi boben.

A tisti bunker…pa dobro, kaj se bo kdaj to končno nehalo. Pa sodnikov ko smetja, a za Kliniko Svjetlost še niso slišali. Ker če bi, bi to malo drugače sojenje zgledalo.

ne, gostje…ni smo na košarki.

Padalsko društvo NK Zavrč je 2:1 (bravo Damijan in Nusmir; ironično, da nekoč obadva v prekmurskem klubu) izgubilo čisto na koncu.

toti zid mi je bil tak fejst všeč pač. 🙂

Lufta ni bilo več, so se pa dostojno borili in bili tekmec, ki se ga bomo še bali.
Tudi navijačev je bilo kar nekaj, tudi neki fen klub je sedel pred mano (igralca namerno ne bom imenovala), ki je ploskal tudi, ko je njihov igralec dobil karton…no, vsega se človek navadi.
Zmagali smo, Mitja je za 100tko še rože dobo na začetku (bravo Mitja).

Mitja, g. Ban in rože.

Še za fer play smo dobili priznanje…sicer pa kdo bi ga pa drugi dobo, če pa tak vsi samo se valjajo po toti travi in ne vedo več kaj bi…mi pa smo tak pošteni, da jim verjamemo, da je res tak hudo, da po valjanju sodeč še par mesecev bodo težko sploh trenirali.

zanimiv prizor naših fantov.

Ob koncu smo se dobili tam kjer smo začeli…na južni. Ines je imela poseben odhod in je bilo res prisrčno.
Hvala še Martini, ki je poskrbela za par fotografij, da vam lahko kaj še pokažem, ker se proti koncu tudi meni več nič ni dalo…(sindrom verjetno kaki). 🙂

tu je Nusmir bil v stilu “gotofi ste.” 🙂

Petek, ki je prinesel prvo mesto na lestvici. Dan, ko se je zdel, kot da je sobota…
Se počasi končuje…

zmagaaaaaaaaa.

Mi pa v pripravah na Malto…blog o tekmi od tam bo izjemoma v nedeljo šele…in če bo sreča, mu bo sledil še blog o Velenju…kdo bi vedel…

rezervna klop. Bravo, g. Čačić.

Ker vedno na radijih vsi nekoga pozdravljajo, jaz v blogu pozdravljam svojega najboljšega najboljšega prijatelja in mu sporočam, da je skrajni čas, da se prikaže v domu prvakov, če ne mu bom tiralico izdala.
Še velik HVALA Violam…krasno navijanje…za trenutek človek zapre oči in je vse spet bolj veselo.
Lepo vas je bilo videt prvič v novi sezoni, čeprav se mi zdi, da jaz že par let sploh več ne ločim sezone od sezone.
Cmoka.

se vidimo na otoku. 🙂

Rada vas ima. Mo. :*
p.s. Kaj pa novi dresi??? Aaaaaaaaaaa, če pa to niso lepi dresi…Vauuuuuuu. 🙂