Tisti…Naš…

Včerajšnji večer ni bil kot vsi ostali.
Ostal nam pa bo zagotovo v spominu vseh spominov.
Ko sem prebrala, da se od Ljudskega vrta poslavlja sam g. Darko Milanič, sem obnemenala.
Strmela sem v zaslon, šokirana, tresla sem se in nisem vedela kaj naj si mislim.
Ne more it, kam bo te šel. Saj pa je te naš, tu mu vedno vse rata.
Včasih smo se čudili njegovim smešnim izjavam, menjavam brez repa in glave, postavi, ki je ni nihče razumel.
A to dejansko ni bilo pomembno. On je trener vseh trenerjev.
Simpatičen, karizmatičen, prisrčen, deloven, priden, prijazen. Do navijačev vedno dosegljiv, vedno pripravljen na vse…

z Natašo v Gurmanskem hramu.

Ko sem zgodaj zjutraj izvedela, da odhaja k Sturmu, nisem bila več šokirana, presenečena…
Sprejela sem dejstvo, da tukaj z nami ni hotel ostati. Zakaj gre, me tudi ne zanima.
Želim mu samo, da bi bil tudi tam tako uspešen in dober, kot je bil z nami.
Da bo tudi tam imel tako krasne navijače, najboljšo publiko, včasih kritično, ki bi mu dajala motivacijo. Da bo tudi tam imel tako krasno vzdušje in srečo.
G. Milanič…krasen človek, ki ga bo težko pozabit.
Moram priznat, da mi je hudo, ker odhaja…
Ne rodi se vsak dan tak zmagovalec in človek, ki bi našemu mestu toliko dal…
Vse dobro, g. trener….se kmalu srečamo na kakni tekmi, pa spet naredimo simpatično fotografijo….za spomine.
Lepo je bilo…
Čas je za neko novo dobo, za nov začetek…
In očitno bo ta junij še zelo pester…kaj pester…nor.
Rada vas ima. Mo. :*