Dame in gospodje…on.
 |
| nekje tu vmes…tretji z leve. |
Pojma nimam o njem. Še imena ne znam napisat…
Sem pa Prijateljica. In vedno pripravljena na nove avanture, da kaj blesavega ušpičim…
Tako sva okoli pol devetih zjutraj z Ines krenile za Lesce.
 |
| bus. |
Damjan nama je povedal točno kam…in prišli sva.
Našli sva vhod na stadion in takrat je prišel avtobus. Velik napis Galatasaray…
Izstopil je on. Meni ni bilo nič, Ines pa je imela težke muke s srčkom…
Pogledali sva trening, počakali, da odšli…
Pojedli kosilo, našli hotel v katerem so…pojedli njihovo kremno rezino….
 |
| v gužvi. |
Pa čakali. Kot da sem na koncertu Caught in the act…najstnica pred hotelom Toplice…čakam…
Že trener in varnostnik sta nama v polomljeni angleščini povedala, da šele v petek ob pol enajstih…
Nisva poslušali.
 |
| njami rezina. |
Ekipa je res šla na bus, samo njega ni bilo vmes. Tudi na tekmi z mladinci Olimpije ga ni bilo…
Gospoda iz Turčije sta imela prav…
Razočaranje je bilo veliko…pa sva se le odpravili domov…
Videli sva pa vendarle ga…
 |
| hotel, ki ga nikoli ne bom pozabila. |
Ines je bila vztrajna. Šla je še včeraj in dobila je vsaj avtogram…in skoraj da tudi fotografijo…
Ljubezen do športnikov je pač edinstvena zadeva…
Sploh, če v naše kraje pride človek iz Slonokoščene obale…
Zanimivo je bilo, ni kaj…
Na poti domov sva si že peli, se smejali ko budale…
Res je bilo edinstvena izkušnja.
 |
| Bled, prekrasen si… |
Kdo bi si mislo, da bom na Bledu sedela na teh koritih od rož in čakala nogometaša…
Nikoli se ne ve, mogoče bom pa kdaj tudi jaz kakšnega priljubljenega igralca, plavalca…čakala kje kdaj…
Zdaj vsaj vidim kak je to.
In predvsem…da zna bit zelo zabavno.
 |
| Ines pred velikim. |
Bled sem pač morala videt letos še enkrat…glede na to koliko sem letos na tem koncu države, je to že pravi dosežek…
Krasen dan je bil, ni kaj. Ines…hvala ti za to.
Ponoviva drugič, da greva iskat enega po mojem okusu. Prepričana sem, da se bova imeli fajn.
Se vidimo ob pol šestih..doma.
Rada vas ima.
Cmoka. Mo. :*
Foto: Dejan Laketić